Lepote Fidžija privabljajo mnogo turistov. Foto: EPA
Lepote Fidžija privabljajo mnogo turistov. Foto: EPA
Magellan
Tihi ocean je tako poimenoval portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan. Foto: Wikipedia
Kremser Schmidt se je navduševal nad velikim slikarjem Rembrandtom. Foto: Narodna galerija
Karl Heinz Rummenigge
Karl Heinz Rummenigge je poleg Ulija Hoenessa najbolj zaslužen za odlično poslovanje Bayerna v zadnjih dveh desetletjih. Foto: EPA
Will Smith
Norčavega in očarljivega Smitha se je že v mladosti prijel vzdevek Princ. Foto: EPA
Michael Douglas
Michael Douglas je že pet desetletij stalnica na tv-ekranih in filmskih platnih. Foto: EPA
Scottie Pippen
Scottie Pippen je s Chicagom osvojil šest naslovov prvaka v Ligi NBA. Foto: EPA

Je največje vodovje na svetu, saj s svojimi 179,7 milijona kvadratnih kilometrov pokriva tretjino površine Zemlje.

Razteza se od Beringovega morja na Arktiki na severu do 15.500 kilometrov oddaljenih ledenih robov Rossovega morja ob Antarktiki na jugu, največjo širino v smeri vzhod-zahod pa doseže na približno pet stopinj severne zemljepisne dolžine, kjer sega od Indonezije do 19.800 kilometrov oddaljene kolumbijske obale.

Več kot 25.000 otokov v Tihem oceanu
Zahodna meja oceana je Malaška ožina. V Tihem oceanu leži najgloblja točka Zemljine površine, skoraj 11 kilometrov globok Marianski jarek. V Tihem oceanu je več kot 25.000 otokov, kar je več kot skupno število otokov v vseh preostalih svetovnih oceanih, večina od njih pa leži južno od ekvatorja.

Ob razčlenjenih obalah Tihega oceana ležijo mnoga morja, največja med njimi so Celebeško morje, Koralno morje, Vzhodnokitajsko morje, Japonsko morje, Sulujsko morje, Tasmansko morje in Rumeno morje. Malaška ožina povezuje Tihi ocean z Indijskim na zahodu, Magellanova ožina pa z Atlantikom na vzhodu.

Tihi ocean je tako poimenoval portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan, saj je bil na večini njegove plovbe od Magellanove ožine do Filipinov res miren. Ocean pa velikokrat ni tako miren, saj ob njegove obale butajo številni tajfuni in hurikani, v deželah ob Pacifiškem obroču pa je polno ognjenikov in jih pogosto stresajo potresi. Cunamiji, ki jih povzročajo podvodni potresi, so opustošili mnoge otoke in izbrisali cela naselja.


Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:

Leta 1396 so Turki zmagali v bitki pri Nikopolju.

Leta 1493 je Krištof Kolumb odrinil na svojo drugo pot proti Ameriki. Na svoji drugi poti je imel 17 ladij in 1.500 pomorščakov. Na svojih potovanjih je našel otoke v Bahamskem arhipelagu, preiskoval severno obalo Kube in Hispaniole – odkrite otoke je imel za del Azije.

Leta 1513 je Vasco Núñez de Balboa odkril Tihi ocean.

Leta 1529 so Turki začeli oblegati Dunaj.

Leta 1555 je bil v Augsburgu podpisan verski mir.

Leta 1644 se je rodil danski astronom Ole Christensen Romer. Iznašel je meridianski krog in je iz nastopov mrkov štirih najsvetlejših Jupitrovih satelitov prvi določil svetlobno hitrost.

Leta 1683 se je rodil francoski skladatelj Jean-Philippe Rameau.

Leta 1718 se je rodil avstrijski baročni slikar in grafik Martin Johann Schmidt, imenovali so ga tudi Kremser Schmidt.

Leta 1777 je umrl nemški matematik, fizik in astronom Johann Heinrich Lambert.

Leta 1844 je umrl slovenski botanik Franc Hladnik.

Leta 1849 je na Dunaju umrl avstrijski skladatelj Johann Strauss starejši. Napisal je 152 valčkov, 32 četvork, 24 galopov, 18 koračnic in 13 polk. Zelo znan je njegov Radetzky marš.

Leta 1866 se je rodil utemeljitelj sodobne genetike Thomas Hunt Morgan. Dokazal je, da so genski lokusi na kromosomu razporejeni linearno. Pri poskusih s križanjem je prišlo do prekrižanja homolognih kromosomov, ugotavljal je relativno razdaljo med geni. Za svoje znanstveno raziskovalno delo je leta 1933 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1896 se je rodil italijanski državnik Alessandro Pertini. Predsednik Italije je bil sedem let.

Leta 1897 se je v družini obubožanega plantažnika v ameriški državi Misisipi rodil ameriški pisatelj William Faulkner.

Leta 1900 je umrl ameriški zdravnik Jesse William Lazear.

Leta 1906 se je v Sankt Peterburgu rodil ruski skladatelj Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič.

Leta 1908 se je v Ljubljani rodil slovenski in ameriški fizik Anton Peterlin, ki velja za utemeljitelja moderne fizike na ljubljanski univerzi. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Leta 1910 se je v Trstu rodil filozof, kritik in publicist Boris Ziherl. Bil je organizator samostojnega študija sociologije v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Leta 1918 je Brazilija napovedala vojno Avstriji.

Leta 1920 se je rodil ukrajinski filmski režiser in igralec Sergij Fedorovič Bondarčuk. Njegov najbolj znan film je Vojna in mir.

Leta 1922 se je rodil predsednik Nauruja Hammer DeRoburt.

Leta 1924 je umrl slovenski publicist Pavel Turner.

Leta 1933 je umrl avstrijski fizik in matematik Paul Ehrenfest.

Leta 1939 sta Andora in Nemčija končno podpisali sporazum o končanju prve svetovne vojne.

Leta 1940 so ZDA zmanjšale dobavo nafte Japonski.

Leta 1941 je nemški Wehrmacht začel ofenzivo na Krim.

Leta 1943 je Rdeča armada osvobodila Smolensk.

Leta 1943 se je začela prva faza nemške operacije Wolkenbruch – Prelom oblakov. Njen namen je bila zasedba Krasa in Vipavske doline.

Leta 1944 se je rodil ameriški filmski igralec Michael Kirk Douglas. Kot producent je prvič sodeloval pri filmu Let nad kukavičjim gnezdom (1975) in za svoje delo dobil oskarja, igralski preboj pa je doživel v televizijski seriji Ulice San Francisca.

Leta 1952 se je rodil ameriški filmski igrlaec Christopher Reeve, najbolj znan po vlogi v filmih o Supermanu. Po hudi nesreči, ko je padel s konja in ostal hrom od vratu navzdol, je umrl leta 2004.

Leta 1955 se je rodil nemški nogometaš Karl Heinz Rummenigge.

Leta 1958 je umrl ameriški psiholog John Brodaus Watson.

Leta 1965 se je rodil košarkar Scottie Pippen. Pippen je bil poleg Michaela Jordana zaščitni znak Bikov v devetdesetih letih. Osvojil je šest naslovov prvaka Lige NBA (1991-1993 in 1996-1998), dve zlati olimpijski kolajni, nastopil je sedmih All Star tekmah.

Leta 1967 je umrl poljski general Stanislaw Sosabowski.

Leta 1968 se je v Philadelphii rodil ameriški igralec in pevec Will Smith, ki je zaslovel z vlogo v humoristični nanizanki Princ z Bel Aira.

Leta 1969 se je rodila irsko-valižanska filmska, televizijska in gledališka igralka Catherine Zeta-Jones.

Leta 1970 je umrl pomemben nemški pisatelj Erich Maria Remarque, s pravim imenom Erich Paul Remark. Kot izrazit bojevnik za mir je emigriral iz nacistične Nemčije, s svojimi številnimi spisi pa je dosegel svetovni sloves. Njegova najboljša romana sta Na zahodu nič novega in Slavolok zmage.

Leta 1977 je umrl slovenski književni zgodovinar in pesnik Alfonz Gspan.

Leta 1980 je umrl ameriški bobnar John Henry "Bonzo" Bonham.

Leta 1981 se je rodil hokejist Marcel Rodman, ki je pomemben član slovenske reprezentance. V sezoni 2004/05 in 2005/06 je z Acroni Jesenicami osvojil naslov slovenskega državnega prvaka.

Leta 1988 je ameriški plavalec Matt Biondi na olimpijskih igrah v Seulu zmagal na 50 metrov prosto in s tem priplaval do sedme kolajne na teh igrah.

Leta 1988 je Američanka Florence Griffith Joyner na olimpijskih igrah v Seulu zmagala v teku na 100 metrov.

Leta 2003 je umrl italijansko-ameriški ekonomist Franco Modigliani, ki je leta 1985 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 2004 je francoski kolesar Richard Virenque končal kariero.

Leta 2008 je Jani Brajkovič na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Vareseju osvojil osmo mesto v kronometru, dolgem 43 kilometrov.

Leta 2009 je umrl Pierre Falardeau, kanadski režiser, pisec in aktivist. Rodil se je leta 1946.