se je v elektrarni Černobil 4 v Ukrajini zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini. Ob 1.23 zjutraj je namreč reaktor eksplodiral.

Nesreča se je zgodila med izvajanjem varnostnega preizkusa, ki se je usodno ponesrečil. Nesreča je bila posledica človeških napak, pa tudi zasnove sovjetskega reaktorja tipa RBMK z grafitnim moderatorjem, ki velja za nezanesljivo in nestabilno. Eksplozija je takoj zahtevala smrtno žrtev, še en delavec pa je umrl nekaj ur pozneje. Nemudoma je na pomoč prihitela skupina 14 gasilcev, ki se sploh niso zavedali, da gasijo visokoradioaktivne snovi. Skupno je nato v naslednjih tednih zaradi akutnega radiacijskega sindroma umrlo 28 ljudi.

Po nesreči so evakuirali približno 120.000 prebivalcev v radiju 30 kilometrov od elektrarne. Pri odpravljanju posledic nesreče je sodelovalo okrog 600.000 ljudi. Nesreča je zahtevala 31 žrtev, veliko ljudi je zbolelo kmalu po nesreči, posledice pa je mogoče čutiti še danes. Radioaktivni oblak je kontaminiral dobršen del Evrope.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 121 se je v Španiji rodil Mark Avrelij. Od leta 161 je vladal skupaj z Verom, po njegovi smrti pa je vladal sam.

Leta 1478 je bil ubit firenški vladar Giuliano di Piero de' Medici.

Leta 1573 se je rodila Marie de' Medici, žena francoskega kralja Henrika IV.

Leta 1564 je bil v Stradfordu krščen najpomembnejši angleški dramatik William Shakespeare. Umrl je 23. 4. 1616.

Leta 1648 se je rodil portugalski kralj Peter II.

Leta 1798 se je rodil Eugene Delacroix, vodilni predstavnik francoske romantike. Slikal je motive iz književnih del, med drugim tudi Göthejevega Fausta. Leta 1830 je naslikal podobo Svobode na barikadah, navdihnjeno z julijsko revolucijo tega leta. Delacroixjeva ekspresivna poteza čopiča in njegove študije optičnih učnikov so imele močan vpliv na poznejše impresioniste, njegova strast do eksotične motivike pa je navduševala simbolistično gibanje.

Leta 1812 se je rodil nemški skladatelj Friedrich Flotow. Napisal je 30 oper in manjše število drugih skladb. Najbolj priljubljena pa je njegova opera Martha.

Leta 1848 je v Novicah izšla Prešernova Zdravljica, in to šele po tem, ko je bila ukinjena cenzura.

Leta 1865 je ameriška konjenica ujela morilca ameriškega predsednika Lincolna Johna Wilkesa Bootha v nekem skednju v Virginii. Bootha je ubil vojak Boston Corbett.

Leta 1879 se je rodil angleški fizik in Nobelov nagrajenec Owen Willams Richardson.

Leta 1886 se je rodila ameriška pevka bluza Gertrude Pridgett Rainey, bolj znana kot Ma Rainey.

Leta 1894 se je rodil Rudolf Hess, eden najtesnejših Hitlerjevih sodelavcev. Na nürnberškem procesu je bil zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov obsojen na dosmrtno ječo. 17. 8. 1987 se je obesil.

Leta 1899 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik Dragotin Kette, star komaj 23 let. Pisal je lirske pesmi, romance in sonete.

Leta 1910 je umrl norveški realistični pisatelj Björnstjaerne Björnson. Za svoje delo, najznačilnejše zanj so drame, je leta 1903 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1925 je Paul von Hindenburg premagal Wilhelma Marxa v drugem krogu predsedniških volitev v Nemčiji. Tako je Hindenburg postal prvi neposredno izvoljeni predsednik nemškega rajha.

Leta 1932 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec Michael Smith.

Leta 1933 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Arno Allan Penzias.

Leta 1933 je bil ustanovljen gestapo, tajna policija nacistične Nemčije.

Leta 1934 se je rodil ameriški igralec Alan Arkin.

Leta 1937 je petdeset pripadnikov nemške legije Kondor, ki so se med špansko državljansko vojno bojevali na Francovi strani, bombardiralo baskovsko mestece Guernico.

Leta 1940 je umrl nemški kemik in izumitelj tehničnega postopka za pridobivanje amoniaka Carl Bosch. Leta 1931 je dobil Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1941 je Adolf Hitler obiskal Maribor in ukazal, naj z vsemi sredstvi naredijo Štajersko znova nemško.

Leta 1942 se je v rudniku Honkeiko v Mandžuriji zgodila najhujša rudniška nesreča v zgodovini. V eksploziji je umrlo 1.549 rudarjev.

Leta 1960 se je rodil angleški glasbenik, član skupine Duran Duran, Roger Taylor.

Leta 1962 je Nasino vesoljsko plovilo Ranger 4 treščilo v Luno.

Leta 1964 je z združitvijo Tanganjike in Zanzibarja nastala republika Tanzanija.

Leta 1969 je umrl Morihei Uešiba, japonski mojster borilnih veščin in ustanovitelj aikida.

Leta 1978 je začela redno obratovati termoelektrarna Šoštanj IV.

Leta 1989 je umrla ameriška igralka in komedijantka Lucille Ball. Najbolj je bila znana po vlogi Lucy v nanizanki I love Lucy, v kateri je igrala skupaj z možem Desijem Arnazom.

Leta 1994 so bile prve demokratične volitve v Južnoafriški republiki. Volitev se je udeležilo več kot 22 milijonov Južnoafričanov, med katerimi je velika večina izvolila nasprotnika apartheida Nelsona Mandelo.

Leta 1995 so hokejisti Olimpije Hertza po enajstih letih osvojili naslov državnega prvaka. To je bila deveta zvezdica v zgodovini kluba in prva v samostojni Sloveniji. V šesti finalni tekmi končnice državnega prvenstva so še četrtič zapored premagali Acroni Jesenice. Pred 5.000 gledalci je bilo 5:1 (1:1, 2:0, 2:0).

Leta 1995 so nogometaši Hrvaške v 4. kvalifikacijski skupini za uvrstitev na evropsko prvenstvo v Angliji v Zagrebu premagali Slovenijo z 2:0 (1:0). Po uvodnih 10 minutah velike premoči gostiteljev je Slovenija v 11. minuti prek Zlatka Zahoviča izvedla hiter protinapad. Primož Gliha je sam stekel proti kazenskemu prostoru. Pred seboj je imel le še vratarja Dražena Ladiča, ki ga je grobo podrl in si prislužil rdeči karton.

Leta 2000 je na prijateljski nogometni tekmi Francija v Parizu premagala Slovenijo s 3:2. Varovanci Srečka Katanca so ob polčasu vodili z 2:0.

Leta 2000 je Thomas Stangassinger sporočil, da končuje športno pot. Avstrijec je bil eden najuspešnejših slalomistov v devetdesetih letih. Zmagal je na desetih tekmah za svetovni pokal, leta 1994 osvojil olimpijsko zlato, na svetovnih prvenstvih pa je bil leta 1991 drugi, leta 1993 pa tretji. V sezoni 1998/99 je Salzburžan osvojil tudi skupni slalomski svetovni pokal.

Leta 2001 je Svetovna organizacija za intelektualno lastnino razglasila 26. april za svetovni dan intelektualne lastnine. Z njim so v organizaciji želeli zbuditi zavest o vlogi intelektualne lastnine v vsakdanjem življenju in počastiti prispevek inovatorjev ter umetnikov k razvoju družbe povsod po svetu.