MS Estonia je bil trajekt, namenjen za prevažanje potnikov in avtomobilov, ki so ga zgradili v Nemčiji leta 1979.

Januarja 1993 je trajekt kupilo švedsko-estonsko podjetje EstLine Marine Company, čigar lastnika sta bila estonska vlada in švedsko podjetje Nordström & Thulin.

Prva pot februarja 1993
Na prvo pot se je Estonia odpravila 1. februarja 1993 in je vsak dan plula med glavnima mestoma obeh držav, vse dokler se 28. septembra 1994 v zgodnjih jutranjih urah ni potopila. Bila je na poti iz Talina v Stockholm. Na krovu je bilo takrat 989 ljudi (člani posadke in potniki). Pričakovali so, da bo Estonia prispela v Stockholm okrog 9.30.

Nad Baltikom je bilo slabo vreme, veter je pihal okrog 55 kilometrov na uro, valovi pa so bili visoki od šest do deset metrov. Po nekaterih poročilih naj bi bilo še slabše – veter naj bi pihal celo močneje, valovi pa naj bi bili visoki do 15 metrov. Glavni razlog za potop je bila napaka na ključavnicah na premcu ladje, ki so se zlomile zaradi prevelikih valov.

Ko se je ščitnik, ki je bil priklenjen na premcu, odlomil, je s sabo v vodo potegnil rampo, ki je pokrivala del ladje, kjer so bili parkirani avtomobili. Tako je v trajekt lahko vdrla voda, ki je povzročila destabilizacijo ladje in zaradi česar se je na njej začela odvijati vrsta katastrofalnih dogodkov, ki je privedla do potopa. Kmalu po polnoči se je oglasil prvi alarm.

Poziv na pomoč v finščini
Ob 1.22 so člani posadke izdali mednarodni klic na pomoč, ki pa je bil izdan v finščini, kar je vplivalo na zakasnelo pomoč. Tako je prvi trajekt prišel mimo šele po drugi uri zjutraj, prvi reševalni helikopter pa ob 3.05. s potapljajočega trajekta so rešili 137 ljudi, 852 pa jih je zmrznilo v mrzli vodi. Reševalci so kasneje iz vode potegnili le 95 trupel.

Ostanki potopljenega trajekta ležijo približno 41 kilometrov od finskega otoka Utö na 157 stopinjah. Sicer pa o potopitvi obstaja tudi več teorij zarote, ki pravijo, da naj bi ladjo namenoma potopili, saj naj bi tihotapila dragocene informacije o ruski tehnologiji.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 48. pr. n. št. so v Egiptu ubili Gneja Pompeja Velikega, enega največjih rimskih državnikov in vojskovodij. Gnej Pompej je zatrl znameniti Spartakov upor in osvojil Jeruzalem. Rimski senat ga je izbral za konzula leta 52 pred našim štetjem, oblast pa je izgubil po porazu z Gajem Julijem Cezarjem v bitki pri Farsali. Po porazu se je odpravil v Egipt.

Leta 929 ali 935 je umrl češki knez in mučenik Václav I.

Leta 1580 je bil krščen španski pisatelj Francisco Gómez de Quevedo y Villegas.

Leta 1605 se je rodil francoski astronom Ismael Bullialdus.

Leta 1790 je umrl avstrijski feldmaršal in mecen Miklas Joszef Esterházy.

Leta 1791 se je rodil francoski slikar Théodore Géricault.

Leta 1841 se je rodil francoski socialistični politik Georges-Benjamin Clemenceau, ministrski predsednik Francije v letih 1906-1909 in 1917-1920. Umrl je leta 1929 v Parizu. Med Drafusovo afero je v svojem časopisu L'Oror objavil znano Zolajevo pismo predsedniku francoske republike z naslovom Obtožujem. Veljal je za radikalnega politika. Na mirovnih pogajanjih v Versaillesu leta 1918 je bil podpisnik štirih pogodb.

Leta 1852 se je rodil francoski kemik Henri Moissan, ki je leta 1906 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1859 je umrl nemški geograf Carl Ritter.

Leta 1863 se je rodil portugalski kralj Carlos I.

Leta 1864 je bila na pobudo francoskih in britanskih delavcev na velikem mitingu v Londonu ustanovljena prva internacionala. Internacionale so bila združenja, ki so jih ustanovili, da bi povezali socialistične in komunistične organizacije po vsem svetu. Vodilna oseba prve internacionale je bil Karl Marx.

Leta 1869 se je rodil armenski skladatelj, muzikolog in duhovnik Soghomon Gevorki Soghomonjan, bolj znan kot Komitas Vardapet.

Leta 1871 se je rodil italijanski maršal in politik Pietro Badoglio.

Leta 1888 se je rodil angleško-ameriški dramatik, pesnik in esejist Thomas Stearns Eliot, ki je leta 1948 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1895 se je v Zagorici pri Dobrepolju rodil slovenski slikar, kipar, grafik in idejni vodja ekspresionizma pri nas France Kralj.

Posvečal se je tudi risbi, ilustraciji, knjižni opremi in pisanju. Po realističnih začetkih, pod vplivom dunajske secesije in nemškega ekspresionizma ter z upiranjem na ljudsko umetnost se je usmeril v ekspresionizem. Sprva je bila poudarjena religiozna motivika, pozneje kmečka prvinska, z erotiko zaznamovana figuralika, nakazal je abstraktne težnje.

Leta 1895 je umrl francoski znanstvenik Louis Pasteur, ki je odkril, da je fermentacija biološki proces, ki nastane zaradi glivic. Pasteur je odkril cepivo proti steklini in koleri. Uveljavil se je z raziskavami o optični aktivnosti spojih, spodbil je nauk o praporanjanju.

Utemeljil je pomen mikroorganizmov pri fermentaciji in gnitju, uvedel konzerviranje mleka s kratkotrajnim segrevanje pri 60 do 80 stopinj Celzija. Ta postopek po njem imenujemo pasterizacija. Postavil je temelje moderne mikrobiologije. Leta 1888 je ustanovil znameniti inštitut v Parizu, ki so ga poimenovali prav po njem.

Leta 1898 se je rodil ameriški skladatelj judovskega rodu George Gerschwin, s pravim imenom Jacob Gershowitz. Zaradi njegove melodične izbrušenosti, ki je svoj vrh dosegla v pesmi “The man I love” in v glasbi njegovega najbolj ambicioznega dela, opere Porgy in Bess iz leta 1935, so ga nekateri označili za ameriškega Schuberta. Bil je izredno domiseln v skladanju melodij, mojstrsko je obvladujoč tehnična sredstva je prvine jdžeza, ameriške in evropske resne glasbe združeval v tako imenovani simfonični džez. Njegovi zelo znani deli sta še Rapsodija v modrem, Amerikanec v Parizu.

Leta 1904 je umrl irsko-grški pisatelj Patrick Lafcadio Hearn.

Leta 1905 se je rodil legendarni nemški boksar Max Schmeling. Leta 1936 je v New Yorku senzacionalno premagal Američana Joeja Louisa, ki je veljal za nepremagljivega.

Leta 1915 se je rodila ameriška vohunka Ethel Greenglas Rosenberg.

Leta 1917 je v Parizu umrl Edgas Degas, s pravim imenom Edgar Hilaire Germaine de Gas, ki se je v svojem likovnem ustvarjanju opiral na klasicizem in italijansko renesanso. Uvrščamo ga h glavnim mojstrom impresionizima.

Leta 1932 je umrl belgijski skladatelj Pierre Degeyter.

Leta 1939 je poljska vojska kapitulirala. Tretji rajh in Sovjetska zveza sta podpisala končni sporazum o delitvi Poljske. ZSSR in Estonija pa sta podpisali pakt o vzajemni pomoči.

Leta 1940 je Tajska napadla Indokino.

Leta 1945 je umrl madžarski skladatelj Bela Bartok. Pisal je simfonična in komorna dela ter priložnostne skladbe, v katere je vpletal ljudske motive.

Ob Zoltánu Kodáliju, Györgiju Ligetiju in Franzu Lisztu je eden najbolj znanih skladateljev madžarske krvi, svoje "obrti" pa se je začel učiti že pri desetih letih, leta 1891, ko je skomponiral svojo prvo skladbo. Pri 23 letih je začel zbirati podatke o ljudski glasbi, ki jo je pogosto vpletal v svoja dela, bil pa je tudi eden od utemeljiteljev etnomuzikologije, tedaj nove veje muzikologije.

Leta 1948 se je v Cambridgu rodila angleška rockovska pevka Olivia Newton-John, ki je odraščala v Avstraliji, zaslovela pa je v 70. letih. Nastopala je kot filmska partnerka Johna Travolte v filmu Briljantina. S številnimi uspešnicami (If Not For You, Suddenly) je bila uvrščena na številne glasbene lestvice.

Leta 1949 je Moskva enostransko razdrla sporazum o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.

Leta 1956 je umrl ameriški letalski konstruktor in industrialec William Edward Boeing.

Leta 1956 se je rodila ameriška filmska igralka Linda Carroll Hamilton.

Leta 1958 je Gvineja glasovala za osamosvojitev od Francije.

Leta 1961 je Sirija izstopila iz Združene arabske republike.

Leta 1961 se je rodila bolgarska atletinja Jordanka Donkova. Septembra 1986 je v Ljubljani 100 metrov z ovirami pretekla v času 12,26, kar je bil takrat svetovni rekord. Ta dosežek je še izboljšala v Stari Zagori, 20. avgusta 1988 (12,21).

Leta 1968 se je rodil finski dirkač Mika Häkkinen. Leta 1998 in 1999 je z McLarnom postal svetovni prvak v formuli ena. Med letoma 1991 in 2001 je nastopil na 165 dirkah. Dosegel je 20 zmag, 51-krat pa je stal na stopničkah za zmagovalce.

Leta 1970 je v Kairu za posledicami srčnega napada umrl Gamal Abdel Naser, voditelj egiptovske države od leta 1954 in eden izmed ustanoviteljev gibanja neuvrščenih. Bil je glavni pobudnik vojaškega udara, ki so ga v državi izvedli 23. julija 1952, ko so s prestola strmoglavili kralja Faruka I. Dve leti po udaru se je razglasil za predsednika vlade, štiri leta kasneje pa je bil izbran za predsednika Egipta.

Naser je nacionaliziral Sueški prekop, kar je pripeljalo do neuspešnega angleško-francosko-izraelskega napada. Junija 1967 se je neuspešno zapletel v šestdnevno vojno z Izraelom. Bil je tudi eden od pobudnikov gibanja neuvrščenih držav.

Leta 1973 je umrla italijanska filmska igralka Anna Magnani.

Leta 1978 je umrl papež italijanskega rodu Janez Pavel I., s pravim imenom Albino Luciani.

Leta 1979 je umrl kanadski fizik John Herbert Chapman.

Leta 1989 je v izgnanstvu na Havajih umrl filipinski diktator Ferdinand Edralin Marcos, ki je Filipinom vladal skoraj 22 let.

Leta 1990 je umrl italijanski pisatelj in novinar Alberto Pincherle, bolj znan kot Alberto Moravia.

Leta 1996 je Arsene Wenger postal trener angleškega nogometnega prvoligaša Arsenala. Francoski strateg je topničarje popeljal do treh naslovov prvaka v Premier ligi (1998, 2002 in 2004).

Leta 2000 je umrl kanadski premier Joseph Philippe Pierre Yves Elliott Trudeau.

Leta 2000 je Espanyol v povratni tekmi 1. kroga Pokala Uefa premagal Olimpijo z 2:0. Katalonci so napredovali s skupnim izidom 3:2.

Leta 2000 je zvezna volilna komisija sporočila končne izide predsedniških volitev v Zvezni republiki Jugoslaviji. V drugi krog volitev sta se uvrstila Slobodan Milošević in Vojislav Koštunica. Člani demokratične opozicije Srbije so bili prepričani, da so izidi volitev ponarejeni.

Po državi so organizirali množične demonstracije, kar je državo spravilo v naslednjih enajstih dneh najhujšo politično krizo, odkar je bil na oblasti Slobodan Milošević.

Leta 2000 je grški šprinter Konstantinos Kenteris je presenetljivo zmagal na 200 metrov na olimpijskih igrah v Sydneyju. S časom 20,09 je prehitel Britanca Darrena Campbella in Ata Boldona iz Trindidada. Pred njim sta od belopoltih atletov zlato olimpijsko odličje na tej razdalji osvojila le še Valerij Borzov iz Sovjetske zveze (München 1972) in Italijan Pietro Mennea (Moskva 1980).

Leta 2003 je umrl angleški pevec Robert Allen Palmer.

Leta 2003 je kenijski tekač Paul Tergat je v Berlinu postavil svetovni rekord v maratonu (2:04:55). V ciljnem šprintu je za sekundo ugnal rojaka Sammyja Korirja. Tergat je za 43 sekund izboljšal čas Američana Khallida Khannouchija.

Leta 2007 je Bojan Prašnikar, ki je nazadnje treniral nogometaše Primorja, postal trener nemškega prvoligaša Energie iz Cottbusa. V prvi sezoni je moštvo rešil izpada iz prve lige, v sezoni 2008/09 pa mu to po dodatnih kvalifikacijah ni uspelo.