V Spa Francorchampsu je v senci Ferrarijevega uspeha slavil Finec Kimi Raikkönen (McLaren-Mercedes). Schumacher je za sedmi naslov prvaka, petega zaporednega s Ferrarijem, potreboval le dve točki več od Rubensa Barrichella, ki je končal na 3. mestu.

Ostali tekmeci so že na Madžarskem dokončno izpadli iz igre.

Leta 1189 je Dubrovnik sklenil sporazum z bosanskim banom Kulinom. Po sporazumu jim je bilo dovoljeno svobodno in neomejeno trgovanje v Bosni. Sklenjeni sporazum velja za enega najstarejših ohranjenih dokumentov v teh krajih.

Leta 1252 je bil v listini Bernarda Koroškega prvič omenjen Vipavski Križ.

Leta 1526 je v bitki pri Mohaču turška vojska pod poveljstvom Sulejmana II. Veličastnega premagala madžarske čete kralja Ludvika II., ki je ob umiku utonil v reki. Ogrska je razpadla na tri dele: eden je prišel pod turško oblast, v drugem je zavladal ogrski vladar Ivan Zapolja, tretji pa je prišel pod Habsburžane, ki so leta 1540 prevzeli še ogrski prestol.

Leta 1533 so španski zavojevalci v Peruju ubili inkovskega vladarja Atahuallpo, zadnjega velikega vladarja. Najprej so ga spravili v zasedo, ga ujeli in zadržali za odkupnino. Zahtevali so ogromno srebra in zlata. Pizarro ga je sklenil ubiti, pred tem pa ga je prisilil prestopiti v krščansko vero. Na njegovo prošnjo pa so mu izkazali tolikšno milost, da so ga namesto sežiga na grmadi usmrtili z zadavljenjem. Priredili so mu krščanski pogreb in mu izkazali kraljeve časti.

Leta 1619 se je rodil francoski gospodarstvenik in državnik Jean Baptiste Colbert, sicer glavni utemeljitelj merkantilizma. Kot finančnemu ministru kralja Ludvika XIV. mu je iz Francije uspelo ustvariti evropsko gospodarsko silo. Umrl je 6. septembra 1683 v Parizu.

Leta 1632 se je v Wrigtonu pri Bristolu rodil utemeljitelj empirizma in liberalistične filozofije angleški filozof John Locke. Znan je po zanikanju vrojenih idej. S svojim delom je usodno vplival na evropsko filozofsko in družbenopolitično misel. Trdil je, da ni nič v razumu, kar ni bilo prej v čutih. Umrl je 28. oktobra 1704.

Leta 1842 se je končala opijska vojna med Kitajsko in Veliko Britanijo. Državi sta v Nankingu podpisali sporazum o miru. Poražena Kitajska je morala odpreti svoja pristanišča za evropsko trgovino po eksteritorialnem principu. Britancem pa je morala prepustiti tudi Hongkong.

Leta 1916 je umrl švedsko-ruski astronom Johan Oskar Backlund. Leta 1883 so ga izbrali za člana Akademije znanosti v Sankt Peterburgu.Največ je raziskoval predvsem nebesno mehaniko. Pomembno je njegovo delo o računanju tira Enckejevega kometa, kjer je upošteval motnje več planetov. Z opazovanjem Enckejevega kometa je poskušal oceniti maso Merkurja. Ruski viri ta komet včasih omenjajo kot Encke-Backlundov komet.

Leta 1935 je umrla Astrid Sofia Lovisa Thyra, bolj znana kot Astrid Švedska, žena belgijskega kralja Leopolda III. Rodila se je 17. novembra 1905 kot tretja hčerka princa Carla, vojvode Westrogothianskega, in njegove žene, danske princese Ingeborg.

Astrid se je 4. novembra 1926 poročila z Leopoldom in je postala kraljica po smrti svojega tasta, kralja Alberta I., ki je umrl leta 1934. Astrid in Leopoldu so se v zakonu rodili trije otroci - princesa Joséphine-Charlotte, kasnejša nadvojvodinja Luksemburška (1927-2005), belgijski kralj Baudouin I. (1930-1993), ki je umrl brez potomcev, zato ga je na belgijskem prestolu nasledil njegov mlajši brat Albert II. (1934-). Astrid ni bila vajena toge kraljevske vzgoje, zato je tudi svoje otroke učila preprostosti, zaradi česar jo je elita velikokrat kritizirala, med Belgijci pa je bila izjemno priljubljena.

Umrla je izjemno mlada v prometni nesreči. Skupaj z možem sta se vozila proti njuni vili v švicarski Küssnacht am Rigi, ko je Leopold izgubil oblast nad vozilom in je avtomobil zgrmel v grapo. Kraljica je v nesreči umrla, pokopali pa so jo v kraljevi grobnici v cerkvi v Laeknu v Belgiji.

Leta 1944 je kralj Peter II. Karadžordžević na zahtevo emigrantske vlade Kraljevine Jugoslavije s posebnim ukazom odvzel poveljevanje generalu Draži Mihailoviću. Tako je Peter II priznal Josipa Broza - Tita za edinega voditelja jugoslovanskih osvobodilnih sil. Kraljeva odločitev je bila objavljena na radiu 12. septembra.

Leta 1944 se je na Slovaškem začela splošna ljudska vstaja proti nacističnim okupatorjem in njihovim domačim pomagačem. Vstaja je bila pomembna predvsem zato, ker se je postavila po robu tedanji slovaški državi, ki je sodelovala s tretjim rajhom.

Leta 1945 so ameriške oborožene sile začele zasedati Japonsko.

Leta 1947 je umrl španski bikoborec Manolete, s pravim imenom Manuel Laureano Rodriguez Sanchez.

Leta 1975 je umrl irski državnik Emon de Valera, eden od pobudnikov irske vstaje leta 1916 in voditelj Sinn Feina. Kot predsednik vlade je skušal rešiti številna sporna gospodarska, politična in vojaška vprašanja. Predsednik Republike Irske je bil od leta 1959 do 1973.

Leta 1987 je umrla francosko-ameriška astronomka Antoinette de Vaucouleurs.

Leta 1991 je sovjetski parlament zamrznil bančne račune Komunistične partije Sovjetske zveze pod obtožbo, da je bila vmešana v poskus državnega udara. S tem dejanjem je bilo partiji onemogočeno delovanje.

Leta 1995 jenajkoristnejšiigralec košarkarske Lige NBA (MVP) v sezoni 1994/95 Scottie Pippen obiskal Slovenijo. Z ljubljanskim županom Dimitrijem Ruplom je v Tivoliju odprl zunanje košarkarsko igrišče iz recikliranih športnih copat. Odprtja se je udeležil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan.

Leta 2000 je Andraž Vehovar, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 osvojil srebrno odličje v kajaku na divjih vodah, pred igrami v Sydneyju sporočil, da je končal športno pot

Leta 2003 je umrl ameriški astronom Horace Welcome Babcock.

Leta 2004 so se v Atenah končale 28. poletne olimpijske igre.

Leta 2004 je Michael Schumacher z 2. mestom na VN Belgije že sedmič postal svetovni prvak v formuli ena.