se je v Kosciuskoju v Misisipiju rodila ameriška TV-voditeljica in igralka Oprah Gail Winfrey.

Oprah se je rodila revni in neporočeni najstniški materi na podeželju, odraščala pa v Milwaukeeju, kjer so jo pri devetih letih posilili, pri 14 letih pa je rodila sina, ki je kmalu umrl. V srednji šoli je dobila službo na lokalni televizijski postaji in postala sovoditeljica večernih poročil. Kmalu je dobila svojo dnevno pogovorno oddajo, katere priljubljenost je nenehno naraščala.

Z uspehom oddaje je ustanovila svojo produkcijsko hišo. Leta 1983 se je preselila v Chicago, kjer je vodila nizkogledano jutranjo oddajo. Kmalu, ko je njeno vodenje prevzela Oprah, se je gledanost oddaje začela višati.

Svojo svetovnoslavno oddajo The Oprah Winfrey Show je začela snemati leta 1986. Z oddajami, v katerih je govorila o homoseksualcih, transseksualcih, ljudeh, ki so spremenili svoj spol ..., je odpirala teme, ki so bile v ZDA (in po svetu) takrat tabu, lotevala pa se je tudi tem, kot so politika, literatura (znan je njen knjižni klub) in seveda intervjuji s slavnimi. Nazadnje se je v njeni "spovednici" pokesal Lance Armstrong in priznal, da si je do sedmih zmag na kolesarki Dirki po Franciji pomagal z dopingom.

Oprah Winfrey velja za najbolj znano in najuspešnejšo (temnopolto) žensko v ZDA.

Leta 1595 je bila najverjetneje prvič izvedena tragedija Romeo in Julija Williama Shakespearja.

Leta 1635 je bila ustanovljena francoska akademija znanosti in umetnosti Academie Francaise.

Leta 1730 je umrl ruski car Peter II.

Leta 1773 se je rodil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs. Po njem se imenuje lestvica, po kateri merimo trdoto kamnov.

Leta 1782 je avstrijski monarh Jožef II. ukinil kartuzijo v Bistri.

Leta 1814 je v bitki pri mestu Brienne francoska vojska premagala združeno prusko in rusko vojsko.

Leta 1838 se je rodil ameriški fizik in kemik Edward Morley.

Leta 1843 se je v Nilesu, ameriška zvezna država Ohio, rodil 25. ameriški predsednik William McKinley.

Leta 1856 je kraljica Viktorija vpeljala najvišje priznanje za vojne zasluge Viktorijin križec.

Leta 1860 se je rodil predstavnik novelističnega žanra v ruski in svetovni književnosti Anton Pavlovič Čehov.

Leta 1861 je bil Kansas kot 34. država sprejet v ZDA.

Leta 1916 so nemški cepelini prvič bombardirali Pariz.

Leta 1934 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec iz leta 1918 Fritz Haber.

Leta 1942 je med II. svetovno vojno v Foči Vrhovni štab NOV, POJ in CK KPJ izdal fočanske predpise, navodilo o sestavi narodnoosvobodilnih odredov.

Leta 1945 se je rodil ameriški igralec Tom Selleck.

Leta 1959 so prvič predvajali Trnuljčico, zadnji risani film, ki ga je produciral sam Walt Disney.

Leta 1994 se je na ženskem smuku v Garmisch-Partenkirchnu smrtno ponesrečila avstrijska smučarka Ulrike Maier. 26-letna Maierjeva je nesrečno padla pri 110 km/h, po udarcu v količek časomerilne naprave pa zanjo ni bilo več pomoči. Le osem dni pred tem se je veselila svoje zadnje zmage, najboljša je bila v veleslalomu v Mariboru.

Leta 1996 se je Magic Johnson vrnil na igrišča v Ligi NBA. Na tekmi med njegovimi Los Angeles Lakersi in Golden Statom je dosegel 19 točk, 10 podaj in 8 skokov.

Leta 2000 je slovenska rokometna reprezentanca na evropskem prvenstvu na Hrvaškem v tekmi za peto mesto premagala Hrvaško s 25:24 (12:12). Rokometaši so se s tem kot prva slovenska ekipa uvrstili na olimpijske igre v Sydneyju. Pred 8.000 gledalci v razprodanem Domu športov so po šest golov dosegli Aleš Pajovič, Roman Pungartnik in Zoran Jovičič.

Leta 2002 je ameriški predsednik George W. Bush dejal, da so tiste države, ki “sponzorirajo” terorizem, os zla.

Leta 2011 je Marjan Jelenko na mladinskem svetovnem prvenstvu v Otepääju postal svetovni prvak v šprinterski preizkušnji nordijske kombinacije.