Svojo strelsko pot je začel z zračno puško kot 8-letni deček. Ob selitvi družine iz Postojne v Ljubljano leta 1975 se je včlanil v SD Olimpijo. To je bila srečna prelomnica, saj je prišel pod okrilje Lojzeta Mikoliča, takrat edinega poklicnega trenerja športnega streljanja v Sloveniji.

Napredek je bil hiter, saj je kmalu postal član jugoslovanske mladinske reprezentance. Leta 1980 je na evropskem mladinskem prvenstvu z zračno puško v Oslu osvojil prvo posamično in ekipno odličje (srebro), leta 1983 pa prvo posamično odličje (bron) na evropskem mladinskem prvenstvu z malokalibrsko (MK) puško v trojnem položaju v Bukarešti.

Prvi svetovni rekord je dosegel z zračno puško v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico leta 1987, prvi svetovni rekord z MK-puško, trojni položaj, pa v Münchnu leta 1990. Od tedaj je lastnik svetovnega rekorda v tej disciplini. Senzacionalni svetovni rekord z rezultatom 1.186 krogov, ki ga je dosegel z naboji Tenex na finalu svetovnega pokala leta 1992 v Münchnu, z več kot 15 leti velja za najstarejši svetovni rekord v olimpijskih disciplinah s puško.

Leta 1992 je začel streljati tudi s puškami velikega kalibra in prav tako osvajal odličja na EP-jih in SP-jih v vseh disciplinah na 300 m. Leta 2000 je z osvojitvijo zlate kolajne in z novim olimpijskim rekordom z MK-puško v trojnem položaju na olimpijskih igrah v Sydneyju dosegel svoj največji uspeh v karieri, kot pravi sam. Na OI je nato še dvakrat osvojil bronasto kolajno – leta 2008 v Pekingu in leta 2012 v Londonu.

Debevec je absolutni slovenski rekorder po številu nastopov na olimpijskih igrah. Do zdaj je nastopil v Los Angelesu 1984, Seulu 1988, Barceloni 1992, Atlanti 1996, Sydneyju 2000, Atenah 2004, Pekingu 2008 in Londonu 2012, v Riu de Janeiru 2016 pa ga ni bilo.

Leta 537 je bil za papeža izvoljen Vigilij, ki je na tem mestu zamenjal Silverija. Vigilij je Rimskokatoliški cerkvi vladal do leta 555.

Leta 1461 je Edvard Yorški premagal kraljico Margareto Anžujsko in zasedel angleški prestol kot Edvard IV.

Leta 1561 se je furlanskemu plemiču Antoniu Santoriu rodil sin Santorio, znani zdravnik. Bil je prvi, ki je izmeril temperaturo človeškega organizma tako v zdravem kakor tudi v bolnem stanju. V ta namen je naredil tudi toplomer, ga opremil z merilno lestvico in ga uporabljal pri preiskavah tako bolnikov kakor tudi pri fizioloških poskusih.

Leta 1638 so švedski naseljenci ustanovili prvo naselbino v ameriški zvezni državi Delaware. Poimenovali so jo Nova Švedska (izvirno Nya Sverige, ang. New Sweden).

Leta 1773 se je rodil slovenski botanik Franc Hladnik, ki je sestavil herbarij kranjskega rastlinstva in ustanovil botanični vrt v Ljubljani. Po njem so poimenovane številne rastlinske vrste, ki jih je prvi preučil in opisal – najbolj znan je rodovni slovenski endemit rebrinčevolistna hladnikija.

Leta 1790 se je rodil 10. predsednik ZDA, John Tyler.

Leta 1792 je zaradi posledic zastrupitve umrl švedski kralj Gustav III., ki so ga 13 dni pred tem ustrelili med nočno maškarado v stockholmski kraljevi operi. Nasledil ga je Gustav IV. Adolf.

Leta 1794 je umrl francoski matematik, filozof in politik markiz Marie-Jean-Antoine-Nicolas Caritat de Condorcet.

Leta 1809 je po državnem prevratu odstopil švedski kralj Gustav IV. Adolf.

Leta 1831 so se Bosanci uprli turški nadvladi.

Leta 1848 se je zaradi ledu ustavil skoraj ves promet po reki Niagari.

Leta 1871 je kraljica Viktorija odprla dvorano Royal Albert Hall.

Leta 1874 se je rodila ameriška prva dama Lou Hoover.

Leta 1874 se je v Kamniku rodil slovenski pesnik in general Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora in borec za slovensko Koroško in Štajersko po prvi svetovni vojni. V mladosti, pa tudi pozneje, se je preizkušal v slikarstvu, leta 1920 je sodeloval pri pripravi prve razstave slovenskih slikarjev v Mariboru. Znan je tudi kot zbiralec knjig, predvsem slovenskih.

Leta 1879 so v bitki pri Kambuli angleške čete premagale 20.000 Zulujev.

Leta 1901 se je rodil ameriški risar stripov Carl Barks.

Leta 1912 je na poti z južnega tečaja, ki ga je dosegel 13. januarja 1912, umrl britanski polarni raziskovalec Robert Scott. Južni tečaj je dosegel štiri tedne za Roaldom Amundsenom.

Leta 1917 je v Ljubljani umrl slovenski skladatelj, operni pevec in pedagog Fran Gerbič. Leta 1915 je napisal prvo slovensko simfonijo, velja pa omeniti še Lovsko simfonijo in številne klavirske skladbe.

Leta 1936 je na volitvah v Nemčiji nacistična stranka dobila 99 odstotkov glasov, to je 44,5 milijona glasov od ok. 45 milijona volivcev.

Leta 1941 se je rodil ameriški astrofizik in Nobelov nagrajenec za fiziko Joseph Hooton Taylor mlajši.

Leta 1942 je bila na Kremenjaku ustanovljena 1. štajerska partizanska brigada.

Leta 1943 se je rodil nekdanji angleški premier John Major.

Leta 1944 je umrl slovenski pesnik, pisatelj in kritik Ivo Grahor.

Leta 1945 so Nemci še zadnjič napadli Anglijo z bombami V-1.

Leta 1951 sta bila ameriška zakonca Ethel in Julius Rosenberg obsojena na smrt, ker sta Sovjetski zvezi izdala skrivnost atomske bombe. Gre za enega najspornejših procesov v zgodovini tamkajšnjega sodstva. Kljub ogorčenemu nasprotovanju svetovne javnosti je bila smrtna kazen izvršena 19. 6. 1953.

Leta 1953 je v požaru v sanatoriju v Largu na Floridi umrlo 35 ljudi.

Leta 1957 se je rodil francoski igralec Christopher Lambert.

Leta 1958 je umrl veliki slovenski jezikoslovec Rajko Nahtigal. Njegovo osrednje delo so Slovanski jeziki, v katerih prikazuje skupne praslovanske osnove in zgodovinski razvoj posameznih slovanskih jezikov.

Leta 1963 se je v Killari rodila avstralska manekenka in igralka Elle MacPherson, s pravim imenom Eleanor Nancy Gow.

Leta 1963 se je v Postojni rodil najboljši slovenski strelec vseh časov, Rajmond Debevec, ki je osvojil tri olimpijske medalje.

Leta 1967 je Francija sporočila, da je izdelala prvo podmornico na jedrski pogon.

Leta 1969 je umrl slovenski pisatelj in gledališki kritik Vladimir Kralj.

Leta 1969 so na 14. tekmovanju Evrovizije v Madridu zmagali štirje predstavniki. Zmago so si razdelili Španka Salome, ki je zapela Vivo cantando (Živim pojoč), Lulu iz Velike Britanije s pesmijo Boom Bang-a-bang, Nizozemec Lenny Kuhr s pesmijo De troubadour (Trubadur) in Francozinja Frida Boccara, ki je zapela pesem Un jour, un enfant (En dan, en otrok).

Leta 1971 je Francis Ford Coppola začel snemati film Boter (The Godfather), za katerega je scenarij po svojih delih napisal Mario Puzo.

Leta 1971 je losangeleško sodišče predlagalo smrtno kazen za Charlesa Mansona in njegove privržence. Zaradi sedmih umorov so bili obsojeni na smrt, po začasni odpravi smrtne kazni v Kaliforniji pa jim je sodišče leta 1972 obsodbo spremenilo v dosmrtni zapor. "Družina" Manson, štirje sledilci kulta Charlesa Mansona, je 9. avgusta 1969 v losangeleški vili režiserja Romana Polanskega izvedla grozljiv pokol. Med žrtvami je bila tudi osem mesecev in pol noseča žena Polanskega, igralka Sharon Tate.

Leta 1973 so zadnji vojaki Združenih držav Amerike zapustili Vietnam.

Leta 1974 je vesoljsko plovilo brez človeške posadke Mariner 10 prvič obkrožilo planet Merkur. Mariner 10 je posnel prve slike Merkurjeve površine iz bližine.

Leta 1980 je Nelson Piquet zmagal na VN-ju ZDA v formuli ena. To je bila prva izmed 23 zmag Brazilca, ki je v letih 1981, 1983 in 1987 postal svetovni prvak.

Leta 1981 je tedanja Sovjetska zveza izvedla jedrski poskus v Semipalatinsku v vzhodnem Kazahstanu in ga ponovila istega dne tri leta pozneje.

Leta 1982 je umrl nemški skladatelj Carl Orff.

Leta 1985 je bil na predsedniških volitvah v Grčiji izvoljen Hristos Sartzetakis.

Leta 2001 je najeto letalo trčilo v gorovje pri pristanku v Aspnu v ameriški zvezni državi Kolorado. Umrlo je 18 ljudi.

Leta 2001 je umrl ameriški džezpianist John Lewis.

Leta 2003 je umrl italijanski zdravnik, ki se je ukvarjal predvsem z raziskovanjem sarsa, Carlo Urbani.

Leta 2002 je bila premiera slovenskega filma Šelestenje.

Leta 2004 je Slovenija skupaj s še šestimi državami ratificirala listino Severnoatlantske pogodbe in tako postala polnopravna članica Nata. Druge države so bile: Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška.

Leta 2004 je Irska postala prva država na svetu, ki je prepovedala kajenje na vseh delovnih mestih, v restavracijah in barih.

Leta 2011 je višje tožilstvo v Beogradu po osmih letih preiskave vložilo obtožnico proti srbski turbofolkpevki Svetlani Ražnatović – Ceci in njeni sestri Lidiji Veličković zaradi nezakonite prodaje desetih nogometašev iz kluba FK Obilić tujim klubom. S prodajo nogometašev naj bi sestri zaslužili približno dva milijona evrov. Ceca je krivdo priznala, plačala državi 1,5 milijona evrov in odslužila osemmesečno kazen v hišnem priporu.