Rodil se je 8. januarja 1906 v Radmošcih pri Gornji Radgoni. Objavil je več kot 50 knjig, med njimi tudi Psihologijo dela, Psihologijo umetniškega ustvarjanja, Oris sodobne psihologije in mnogo poljudnih del s psihološko tematiko.
Anton Trstenjak, eden od ustanoviteljev Inštituta, ki se danes imenuje po njem, spada med najbolj znane Slovence 20. stoletja.
Za svoje strokovno delo je dobil več visokih cerkvenih, državnih in znanstvenih odlikovanj ter priznanj, med drugim je bil leta 1974 imenovan za papeževega častnega prelata, prejel je Kidričevo nagrado (1983), nagrado Avnoja (1988), razglašen je bil za ambasadorja znanosti Republike Slovenije (1993), prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1996), častni doktorat Univerze v Mariboru (1990) in Univerze v Ljubljani (1994).
Trstenjakova pisna bera obsega 47 izvirnih knjig v slovenščini in tujih jezikih (s prevodi in ponatisi blizu 100) ter čez 500 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Njegove knjige in članke razvrstimo v šest skupin: psihološka, antropološka, filozofska, kulturološka, narodnostna ter teološka dela.
Drugi dogodki na današnji dan ...
Leta 1066 so Normani pod vodstvom Viljema Osvajalca pri Hastingsu premagali vojsko kralja Harolda in zasedli Anglijo. To je bila zadnja uspešna invazija na britansko otočje. Normani so se sčasoma asimilirali v angleški narod.
Leta 1530 je umrl slikar fresk, predstavnik visoke renesanse Andrea del Sarto, s pravim imenom Andrea d'Agnolo di Francesco di Luca di Paolo del Migliore.
Leta 1547 se je v Alceli rodil španski pesnik, dramatik in romanopisec Miguel de Cervantes Saavedra, avtor slavnega romana Don Kihot. To je bil prvi novoveški roman, ki je izšel pod naslovom Veleumni plemič don Kihot iz Manče v dveh delih, prvi leta 1605, drugi 1615. Celota je vrsta epizod, nanizanih ob glavnem junaku in njegovem oprodi Sanchu Pansi.
Leta 1758 se je rodil britanski admiral vikont Horatio Nelson, ki je leta 1805 v pomorski bitki pri Trafalgarju uničil večino francosko-španskega ladjevja. Sam je med bitko padel (21. 10. 1805).
Leta 1839 je umrl nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs. Po njem se imenuje Mohsova lestvica trdote mineralov.
Leta 1867 se je rodil nemški industrialec in politik judovskega rodu Walther Rathenau.
Leta 1892 so v Ljubljani odprli novo deželno gledališče. Staro ljubljansko gledališče je pogorelo februarja 1887 in leto dni pozneje je deželni odbor vojvodine Kranjske sklenil postaviti novo gledališče in sicer na stroške dežele Kranjske in s prispevki ljubljanske mestne občine in Kranjske hranilnice. Sklenili so, da ga ne bodo postavili na starem mestu, izbrali so mesto, kjer danes stoji Opera. Za gledališče so zbrali 190.000 goldinarjev. Načrt sta naredila češka arhitekta Hrasky in Hruby v slogu italijanske renesanse. Zasnovala sta gledališče za tisoč ljudi, v štirih nadstropjih naj bi bilo razvrščenih 40 lož. Na otvoritvi so gledalci najprej videli Glinkovo uverturo iz opere Ruslan in Ljudmila in recitacijo pesnitve Prolog pesnika Antona Funtka. Nazadnje so gledalci gledali Jurčičevo Veroniko Deseniško – tragedijo v petih dejanjih
Leta 1901 se je v Rimu rodil italijanski jedrski fizik in Nobelov nagrajenec Enrico Fermi. V Združenih državah Amerike je odločilno pripomogel h gradnji prvega jedrskega reaktorja, ki so ga izdelali leta 1942. Leta 1938 je prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 28. novembra 1954 v Chicagu, ZDA.
Leta 1902 je umrl veliki francoski pisatelj Emile Zola, ki velja za začetnika in najpomembnejšega predstavnika naturalizma. Njegovo pripovedništvo vsebuje tudi številne čustvene in domišljijske prvine ter ostro kritiko meščanske družbe. Med drugim je napisal Beznico, Nano, Germinal, Zemljo in Človek zver.
Leta 1913 se je v morju v kanalu La Manche, mdtem ko je potoval iz Antwerpna v London, utopil nemški inženir in izumitelj Rudolf Diesel. Njegov najpomembnejši izum je motor na pogon s plinskim oljem – dizlov motore.
Leta 1918 so zavezniki prebili Hindenburgovo linijo.
Leta 1928 se je v Šentjuriju pri Novem mestu rodil slovenski pesnik, prevajalec, urednik, publicist, znan kulturni delavec Tone Pavček.
Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado. Bil je novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, na RTV Ljubljana in hkrati ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Bil je glavni urednik Cankarjeve založbe in predsednik Društva slovenskih pisateljev
S Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Cirilom Zlobcem je leta 1953 izdal zbirko Pesmi štirih. Pripada povojni generaciji pesnikov, ki so izšli iz socialnega realizma in ga razvijali v smeri intimizma. Njegov pesniški razvoj je dosegel vrh v refleksivni poeziji o vprašanjih življenja in smrti – zbirki Dediščina in Goličava. Tudi pesmi iz zbirke Temna zarja kažejo presenetljivo živost in žlahtnost njegove pesniške besede.
Tone Pavček je umrl 20. oktobra 2011 v 84. letu starosti.
Leta 1930 je umrl eden najznamenitejših ruskih slikarjev vseh časov Ilija Jefinovič Repin. V številnih podobah je ustvaril pravcati slavospev ruski zemlji in njenim ljudem.
Leta 1935 se je rodil ameriški rock'n'roll glasbenik Jerry Lee Lewis.
Leta 1938 so Velika Britanija, Francija in Italija na münchenski konferenci odobrile nacistični Nemčiji priključitev Sudetov in razkosanje Češkoslovaške. Na Zahodu so bili prepričani, da so si s tem zagotovili mir, opogumljeni Hitler pa se je pospešeno pripravljal na vojno.
Leta 1939 je nemški Wehrmacht zavzel Krakov.
Leta 1941 so Nemci v Babi Jari pri Kijevu izvedli strahovit pokol nad Judi. V dveh dne so pobili 33.771 civilistov, med njimi ogromno žensk in otrok.
Leta 1944 se je začela konferenca v Dumbarton Oaksu med ZDA, Veliko Britanijo in Kitajsko.
Leta 1976 se kje rodil ukrajinski nogometaš Andrej Ševčenko. Njegov strmi vzpon se je začel pri Dinamu iz Kijeva, ki ga je vodil Valerij Lobanovski. Leta 1999 je Dinamo prav z zadetkoma Ševčenka izločil Real iz Madrida v četrtfinalu Lige prvakov (1:1 in 2:0). V polfinalu je nesrečno izgubil proti Bayernu iz Münchna (3:3 in 0:1).
Poleti 1999 je Ševčenko za 26 milijonov ameriških dolarjev prestopil k Milanu. V sezonah 1999/00 in 2003/04 je bil najboljši strelec Serie A. Milan je leta 2004 osvojil naslov italijanskega prvaka, maja 2003 pa so se rdeče-črni veselili zmage v Ligi prvakov. Odločilni strel z bele točke je v Manchestru proti Juventusu izvedel prav Ševčenko. Leta 2004 je bil izbran tudi za evropskega nogometaša leta. Po dokaj neuspešni dveletni avanturi pri Chelseaju se je pred začetkom sezone 2008/09 vrnil k Milanu, nato pa se je vrnil v Kijev. Po evropskem prvenstvu na Poljskem in v Ukrajini je končal kariero.
Leta 1981 se je rodil beloruski rokometaš Sergej Rutenka. Kariero je začel pri Arkatronu iz Minska. V Sloveniji je bil najprej član Gorenja iz Velenja, od leta 2001 pa je branil barve Celja Pivovarne Laško.
Z izjemnimi predstavami je v Ligi prvakov v sezoni 2003/04 je Celjanom utrl pot do končne zmage. Poleti 2005 je prestopil k Ciudad Realu. S Španci se je v sezoni 2005/06 osvojil Ligo prvakov. Leta 2004 je pridobil tudi slovensko državljanstvo, tri leta kasneje pa še špansko.
Leta 1985 je umrla odlična francoska filmska igralka in pisateljica Simone Signoret, s pravim imenom Simone Kaminker.
Leta 1988 je ameriška šprinterka Florence Griffith Joyner na olimpijskih igrah v Seulu v teku na 200 m postavila izjemen svetovni rekord (21,34).
Najprej je v polfinalu za 15 stotink izboljšala rekord Marite Koch (21,71). V večernem finalu je deklasirala tekmice s časom 21,34. Od takrat se nobena tekmovalka ni niti približala temu svetovnemu rekordu. Septembra 1998 je Florence Griffith Joyner umrla zaradi epilepsije.
Leta 2001 je Varnostni svet Organizacije združenih narodov sprejel resolucijo proti terorizmu in preprečevanju financiranje terorističnih organizacij. Z resolucijo so predvidene sankcije proti vsaki državi, ki ne bi spoštovala protiteroristične ukrepe.
Leta 2011 je umrl slovenski harmonikar in ljudski godec Lojze Slak. Slak je ustvaril novo glasbeno smer z ljudskim instrumentom – diatonično harmoniko in je hkrati avtor diatonične harmonike, kakršno poznamo danes. Harmoniko je izpopolnil z dodatnim t. i. Slakovim gumbom in s šestim basom. Bil je vodja ansambla in avtor številnih skladb ansambla Lojzeta Slaka. Za seboj je pustil izjemno narodno-zabavno glasbeno zapuščino. Nekaj skladb ansambla je ponarodelo že za časa njegovega življenja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje