je afriška država Niger postala samostojna, potem ko je bila od leta 1904 del Francoske zahodne Afrike.

Prvi predsednik je postal Hamani Diori, ki je obdržal gospodarske stike s Francijo.
Niger je celinska država v zahodni Afriki, ki je ime dobila po reki Niger. Meji na Nigerijo, Benin, Burkino Faso, Mali, Alžirijo, Libijo in Čad. Njena površina je skoraj 1.270.000 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da gre za največjo državo v zahodni Afriki, v kateri živi več kot 13 milijonov ljudi. Prestolnica Nigra je mesto Niamey.

Niger je sicer ena najrevnejših in najmanj razvitih držav na svetu, saj okoli 80 odstotkov njene površine predstavlja Sahara.

Leta 30 pr. n. št. je rimski vojskovodja Oktavijan po porazu kopenske vojske zavzel Aleksandrijo.

Leta 1492 se je Krištof Kolumb iz španskega pristanišča Palos odpravil na svoje prvo potovanje, v želji, da bi odkril morsko pot do Indije, Japonske in Kitajske. Krištof Kolumb je bil italijanski raziskovalec in trgovec. Kolumb je prečkal Atlantski ocean in leta 1492 dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije.

Leta 1509 se je rodil francoski učenjak in tiskar Étienne Dolet, ki je umrl na današnji dan leta 1546.

Leta 1721 je umrl nizozemsko-angleški tesar Grinling Gibbons.

Leta 1770 se je rodil pruski kralj Friderik Viljem III.

Leta 1778 so v Milanu odprli operno hišo Scala, ki je utrdila sloves mesta kot glasbenega središča ne samo v Italiji, temveč v svetu.

Leta 1780 je umrl francoski filozof Étienne Bonnot de Condillac.

Leta 1797 je umrl angleški vojaški poveljnik Jeffrey Amherst.

Leta 1816 je bilo iz ozemelj, ki so spadala k Ilirskim provincam, ustanovljeno kraljestvo Ilirija.

Leta 1832 se je na Reki rodil hrvaški skladatelj Ivan Plemeniti Zajc. Pri dvanajstih je sestavil malo opero Marija Tereza. Njegovo najbolj znano delo je opera Nikola Šubić Zrinjski, znane so še Mislav, Ban Leget, Prvi greh in Primorka.

Leta 1856 se je rodil avstralski premier Alfred Deakin.

Leta 1860 se je začela druga maorska vojna.

Leta 1867 se je rodil britanski premier Stanley Baldwin.

Leta 1872 se je rodil norveški kralj Haakon VII.

Leta 1879 je umrl angleški slikar Joseph Severn.

Leta 1882 se je v Medani v Goriških brdih očetu Slovencu in materi Furlanki rodil pesnik in sodnik Alojz Gradnik.

Leta 1887 se je rodil angleški pesnik Rupert Broke.

Leta 1894 se je rodil hrvaški slikar Marin Tartaglia, začetnik modernega slikarstva, ki se razteza od fauvizma do barvitega abstraktnega slikarstva. Ukvarjal se je predvsem s figuro in tihožitji.

Leta 1900 je bilo ustanovljena družba Firestone Tire and Rubber Company, ki je začela izdelovati avtomobilske gume.

Leta 1903 se je v Monastiru, 150 kilometrov južno od tunizijskega glavnega mesta, rodil tunizijski predsednik Habib Burgiba. Bil je ustanovitelj in predsednik stranke Neo-Destur in vodja nacionalnega gibanja za osvoboditev. Leta 1987 so ga odstavili.

Leta 1904 se je rodil ameriški pisatelj Clifford D. Simak.

Leta 1914 je Nemčija napovedala vojno Franciji in napadla nevtralno Belgijo.

Leta 1915 se je končala druga soška ofenziva.

Leta 1916 je bil Roger Casement obešen zaradi sodelovanja v irski velikonočni vstaji.

Leta 1916 se je pri Romaniju začela bitka med Veliko Britanijo in Turčijo.

Leta 1918 se je začela zavezniška intervencija pri Vladivostoku.

Leta 1920 se je rodila angleška pisateljica Phyllis Dorothy James.

Leta 1923 se je rodil papež koptske pravoslavne cerkve Šenuda III.

Leta 1923 je John Calvin Coolidge mlajši postal 30. predsednik ZDA.

Leta 1924 je umrl angleški romanopisec poljskega rodu Joseph Conrad s pravim imenom Jozef Teodor Konrad Nalecz Korzeniowski. Rodil se je 3. decembra 1857 v Berdičevem. V svojih delih opisuje nenavadne usode v daljnih deželah. Znani sta njegovi deli Lord Jim in Nostromo.

Leta 1929 je umrl nemško-ameriški izumitelj Emile Berliner.

Leta 1929 je umrl ameriški ekonomist in sociolog Thorstein Bunde Veblen.

Leta 1940 je Italija napadla Britanski Somaliland.

Leta 1940 se je rodil ameriški filmski igralec Ramón Estevez, bolj znan kot Martin Sheen. V zadnjih letih se je Sheen televizijskim gledalcem vtisnil v spomin kot ameriški predsednik v nadaljevanki Zahodno krilo.

Leta 1944 so zavezniki odrezali del nemške vojske od preostalih enot v Bretaniji.

Leta 1946 se je rodil angleški politik John Whitaker "Jack" Straw.

Leta 1950 se je rodil vzhodnonemški atlet Waldemar Cierpinski, zmagovalec olimpijskega maratona v Montrealu 1976 in Moskvi 1980,

Leta 1954 je umrla francoska pisateljica Sidonie-Gabrielle Colette.

Leta 1958 je ameriška jedrska podmornica Nautilus s plovbo pod ledom dosegla Severni tečaj.

Leta 1959 se je rodil angleški bobnar Martin Atkins.

Leta 1963 se je rodil ameriški težkometalni glasbenik James Alan Hetfield.

Leta 1972 je ameriški senat ratificiral sporazum o protibalističnih izstrelkih.

Leta 1975 je ob trčenju Boeinga 707 v goro v bližini maroškega Agadirja umrlo 188 ljudi.

Leta 1977 je umrl ciprski nadškof in predsednik Mihail Khristodulu Muskos - Makarios III.

Leta 1977 se je rodila alpska smučarka Špela Bračun. Škofjeločanka je bila specialistka za hitre discipline. Njen največji uspeh je tretje mesto na smuku v v St. Moritzu. To so bile prve slovenske stopničke na tekmah svetovnega pokala v smuku.

Leta 1980 so se v Moskvi končale 22. letne olimpijske igre. Zaradi bojkota ZDA se je iger udeležilo le 80 držav. Junak je bil telovadec Aleksandr Ditjatin, ki je zbral osem medalj, največ v zgodovini olimpijskih iger.

Leta 1981 je v ZDA začelo stavkati 13.000 kontrolorjev letenja.

Leta 1990 je bilo prekinjeno oddajanje Radia Kuvajt, potem ko so državo dan prej napadli Iračani.

Leta 1996 je španski kolesar Miguel Indurain po petih zmagah na Touru dobil še kronometer na olimpijskih igrah v Atlanti.

Leta 1997 je Američan Maurice Green postal svetovni prvak v teku na 100 metrov. V Atenah je z 9,86 premagal takratnega svetovnega rekorderja in olimpijskega zmagovalca Kanadčana Donovana Baileyja (9,91).

Leta 2002 je nemška plavalka Franziska van Almsick na evropskem prvenstvu v Berlinu izboljšala svoj svetovni rekord na 200 metrov prosto. Razdaljo je preplavala v času 1:56,64. Za 24-letno plavalko je bila to četrta zlata medalja na domačem prvenstvu.

Leta 2004 je Merlene Ottey je na atletskem mitingu v Lievinu v Franciji zmagala v teku na 100 m in s časom 11,09 krepko popravila slovenski rekord, ki je še vedno veljaven.

Leta 2008 je v 90. letu starosti umrl ruski pisatelj in zgodovinar Aleksander Solženicin, dobitnik Nobelove nagrade za književnost.