Delegacija se je na lep poletni dan odpravila na 'zadnji spust po Savi', kot so izlet poimenovali pred odhodom. S čolni so se namenili spustiti vse do novozgrajene hidroelektrarne, ki naj bi v kratkem začela delovati. Tik pred koncem izleta sta se dva čolna odločila, da bosta zapeljala še čez jez. Takrat pa se je zgodila tragedija, saj je člone prelomilo. Zahtevna reševalna akcija, v kateri je v petih dneh sodelovalo 1040 ljudi, jetrajala vse dokler na v Savi na Hrvaškem 8. julija niso našli še zadnjega od utopljenih. Umrlo 13 od 14 ljudi na krovu, med njimi tudi poslanec in župan Sevnica Kristjan Janc. Rešila pa se je Jančeva žena.

V naslednjih dneh so se v Sloveniji vrstile žalne slovesnosti, izrazi sožalja so prihajali tudi od tujih državnikov. 8. julija pa je bil v Sloveniji dan žalovanja.

Drugi dogodki na današnji dan:

Leta 323 je v bitki pri Adrianoplu (danes Edirne v Turčiji) Konstantin Veliki premagal Lucinija.

Leta 1423 se je rodil francoski kralj Ludvik XI.

Leta 1608 je Samuel de Champlain ustanovil mesto Québec.

Leta 1728 se je rodil angleški arhitekt Robert Adam, predstavnik klasicizma. Umrl je leta 1792.

Leta 1751 je umrl italijanski slikar Giulio Quaglio, avtor iluzionistične poslikave ljubljanske stolnice. Quaglio, ki se je leta 1668 rodil v kraju Laino ob severnoitalijanskem jezeru Como je zaznamoval podobo baročne Ljubljane. S svojimi iluzionističnimi poslikavami, katerih slog spominja na delo Tintoretta, Pietra da Cortona, Corregia in Veroneseja, je poslikal ljubljansko stolnico. Med letoma 1703 in 1706 je stolnici 'podaril' oljno sliko Kristusa v predpeklu s sv. Dizmom, s freskami pa je okrasil prezbiterij, osrednji del z navidezno kupolo ter kapele sv. Rešnjega telesa in sv. Dizme. Na eni od fresk je upodobil tudi svoj avtoportret. Čeprav se ni rodil v Sloveniji, Giulio Quaglio velja za najpomembnejšega predstavnika baročnega slovenskega slikarstva na Slovenskem, njegove freske v ljubljanski stolnici pa so prva enotno zasnovana iluzionistična poslikava pri nas, ki je močno vplivala na domače slikarje.

Leta 1789 se je rodil nemški slikar Johann Friedrich Overbeck, ki spada med ustanovitelje skupine nazarencev, ki so sprejeli vero kot osnovo za svoje delo. Med vsemi se je pravil delovanja, ki so si jih zastavili nazarenci, tudi najdoslednje držal, ustvaril je številne religiozne podobe.

Leta 1844 so na Islandiji ubili zadnji par pingvinje vrste velike njorke.

Leta 1854 se je rodil moravski skladatelj, mojster moderne nacionalne glasbene drame Leoš Janaček. Njegova najbolj znana dela so Jenufa, Katja Kovanova, Lisica zvitorepka in Iz mrtvega doma. Janačkova glasba raste iz ljudske govorice. Pisal je komorna, klavirska in zborovska dela. Ustvaril je tudi glagolsko mašo. Umrl je leta 1928.

Leta 1866 je v bitki pri Königgratzu (danes Hradec Králové, Češka) Prusija premagala Avstrijo.

Leta 1874 se je rodil sir Apirana Turupa Ngata, politični voditelj novozelandskih Maorov. Veliko je prispeval k izboljšanju odnosa vlade do Maorov.

Leta 1874 je umrl slovenski jezikoslovec Oroslav Caf.

Leta 1875 se je rodil nemški kirurg Ferdinand Sauerbruh, ki velja za začetnika prsne kirurgije.

Leta 1883 se je v Pragi rodil češko-avstrijski pisatelj judovskega rodu Franz Kafka. Študiral je pravo, delal pa kot uradnik. V jasnem, preprostem, izpiljenem proznem slogu je upodobil osamljenega modernega človeka z njegovimi življenjskimi strahovi. Še za življenja so izšle novele Opazovanja, Kurjač, Preobrazba, V kazenski koloniji in Gladovalec, po smrti pa Proces, Grad, Amerika in Ob gradnji kitajskega zidu. Njegovo pripovedništvo velja za enega najpomembnejših primerov moderne proze. Umrl je leta 1924 v Kierlinu pri Dunaju.

Leta 1890 je Idaho postal 43. zvezna država

Leta 1909 se je rodil grški ladjar Stavros Spiros Niarhos.

Leta 1918 je umrl turški sultan Mehmed V.

Leta 1927 se je rodil angleški filmski režiser Henry Kenneth Alfred Russell. Med drugim je režiral filme Zaljubljene ženske, Demoni, Divji mesija, Gustav Mahler, Tommy, Lisztomanija, Valentino in Kurba.

Leta 1930 se je rodil avstrijski dirigent Carlos Kleiber.

Leta 1933 je v Buenos Airesu umrl predsednik Argentine Juan Hipólito del Sagrado Corazón de Jesús Yrigoyen Alem.

Leta 1935 se je rodil ameriški geolog, astronavt in politik Harrison »Jack« Schmitt.

Leta 1935 je umrl francoski industrialec judovskega rodu André-Gustave Citroën.

Leta 1938 je angleška lokomotiva Mallard z 203 km/h postavila svetovni rekord med parnimi lokomotivami.

Leta 1940 se je začela operacija Katapult, ko se je Churchill odločil za najbolj zoprno, bolečo in nenaravno operacijo v drugi svetovni vojni - za potopitev francoskega ladjevja. Pred začetkom napada so francoskemu poveljniku poslali sporočilo, da se lahko vda in priključi svojo floto britanski v skupnem boju proti sovražniku. Lahko pa ladje zapelje v nevtralna pristanišča Združenih držav Amerike. Poveljnik se je odločil in obe možnosti odklonil. Napad se je začel pozno popoldne pri Mers el-Kebiru. Potopljene so bile tri francoske oklepnice in en rušilec, pri tem pa je umrlo 1200 francoskih mornarjev.

Leta 1955 je v Ljubljani svoja vrata odprla prva razstava, ki je kasneje postala najstarejši še delujoči grafični bienale na svetu.

Leta 1961 se je v referendumu, ki so ga izvedli v Alžiriji, 99,97 odstotka volilnih upravičencev odločilo za neodvisnost. Francoski predsednik Charles de Gaulle je razglasil neodvisno Alžirijo.

Leta 1962 se je rodil ameriški igralec Thomas Cruise Mapother IV., bolj znan kot Tom Cruise.

Leta 1964 je ameriški predsednik Lyndon Johnson podpisal odlok, ki je prepovedoval rasno razlikovanje na javnih mestih.

Leta 1967 je umrla slovenska pisateljica Ilka Vašte. Njeno najbolj znano delo je Roman o Prešernu. Napisala je tudi roman o Trdini – Izobčenec. Poskusila se je tudi kot dramatičarka (Visoka pesem) in mladinska pisateljica.

Leta 1970 je ob strmoglavljenju britanskega letala pri Barceloni umrlo 112 ljudi.

Leta 1971 je v Parizu preminil pevec skupine The Doors Jim Morrison. Njegova smrt še danes ostaja zavita v tančico skrivnosti, saj obdukcija ni bila opravljena, uradni vzrok pa naj bi bil srčni napad. Star je bil 27 let.

Leta 1974 je nemški napadalec Gerd Müller na tekmi svetovnega prvenstva proti Poljski dosegel že svoj 14. zadetek, s čimer je presegel prejšnji rekord Justa Fontaina. Njegov rekord je na SP-ju v Nemčiji izboljšal Brazilec Ronaldo, ki je zabil 15 golov. ZR Nemčija je prav z golom Müllerja premagala Poljsko 1:0 in se uvrstila v finale SP-ja. Pred tekmo se je nad Waldstadionom v Frankfurtu odtrgal oblak. Tekma je bolj spominjala na vaterpolo, kot na nogomet.

Leta 1986 je umrl ameriški pevec Hubert Prior Vallée, bolj znan kot Rudy Vallee.

Leta 1988 je ameriška križarka USS Vincennes nad Perzijskim zalivom sestrelila iranski airbus A300 z 290 potniki in člani posadke.

Leta 1995 je Alžirec Noureddine Morceli na atletskem mitingu v Parizu v teku na 2.000 metrov (gre za neolimpijsko disciplino) s časom 4:47,88 postavil nov svetovni rekord. Od prejšnjega rekorderja Maročana Saida Aouite je bil hitrejši za dve sekundi in 93 stotink.

Leta 1999 so italijanski košarkarji prvič po letu 1983 postali evropski prvaki. V finalu v Parizu so s 64:56 premagali Španijo.

Leta 2001 je ob strmoglavljenju tupoljeva TU-154 ob pristajanju v Irkutsku umrlo 145 ljudi.

Leta 2001 je Angleški reprezentančni branilec Sol Campbell iz Totenhama prestopil k Arsenalu, za katerega je v finalu Lige prvakov dosegel zadetek za vodstvo topničarjev, ki pa so na koncu le klonili proti Barceloni.

Leta 2004 je 17-letna Marija Šarapova zmagala na teniškem turnirju v Wimbledonu. 13. nosilka je v finalu premagala zmagovalko prejšnjih dveh Wimbledonov Američanko Sereno Williams s 6:1 in 6:4.

Leta 2004 je umrl ruski astronavt Andrijan Grigorjevič Nikolajev.

Leta 2005 je Roger Federer tretjič zapored zmagal na turnirju v Wimbledonu, potem ko je Andyja Roddicka v finalu premagal s 6:2, 7:6 in 6-4. 23-letni Švicar je s tem postal četrti teniški igralec, ki je na slovitem turnirju slavil tretjič zapored. Pred njim je to uspelo le Fredu Perryju, Björnu Borgu in Petu Samprasu.

Leta 2008 je v spustu po Savi utonilo 13 ljudi, med njimi takratni župan Sevnice in poslanec Kristijan Janc. Rodil se je leta 1960.