Na klasicistični slikarski izraz Jacquesa Louisa Davida so močno vplivali študij del Nicolasa Poussina, izpostavljenost neoklasicističnim teorijam in obisk ruševin antične arhitekture. Prav odsev antične estetike je močno opazen v delih Davida, ki se je povzpel celo na položaj dvornega slikarja Napoleona Bonaparta. Davidove slike so v njegovem času označevali tudi kot simbole moralne prenove Francije. Ta naj bi vključevala odpoved izumetničenosti aristokracije in priseganje na trdna moralna načela, izoblikovana v antiki.

K antiki se je David vračal tudi pri izbiri motivov. Pogosto je namreč upodabljal figure iz antične mitologije, pa tudi resnične osebe, ki so zaznamovale življenje v stari Grčiji in v antičnem Rimu. Znana so njegova dela Horacijeva prisega, Napoleonovo kronanje, Ubit Mar in Gospodje Rekamje. Umrl je 29. decembra 1825 v Bruslju.

Leta 30. pr. n. št. je egipčanska kraljica Kleopatra naredila samomor, pičila jo je strupena kača. Z njeno smrtjo je ugasnila dinastija Ptolomejcev, Egipt pa je postal rimska provinca.

Leta 1483 je umrl francoski kralj Ludvik XI.

Leta 1684 se je rodila francoska pisateljica Marguerite de Launay de Staal.

Leta 1727 se je rodil beneški slikar Giovanni Dominico Tiepolo, zadnji član znamenite slikarske družine, ki je zaznamovala celotno obdobje v italijanski umetnosti.

Leta 1748 se je v Parizu rodil Jacques Louis David, najpomembnejši predstavnik klasicizma v francoskem slikarstvu.

Leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ljubljanski župan od 1820 do 1846. Imel je odlične administrativne sposobnosti: med njegovim županstvom so začeli sušiti barje.

Leta 1807 je slovenski pesnik Urban Jarnik napisal pesem Zvezdje.

Leta 1843 se je rodil nemški astronom Carl Theodor Albrecht.

Leta 1852 se je rodil nizozemski kemik Jacobus Henricus van t'Hoff, ki je za svoje delo leta 1901 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1856 je umrl britanski polarni raziskovalec John Ross.

Leta 1871 se je v Brightwaterju rodil britanski fizik Ernest Rutherford, ki velja za utemeljitelja sodobne jedrske fizike, odkril je alfa in beta delce.

Leta 1878 se je rodil francoski primerjalni književnik in pedagog Paul-Gustave-Marie-Camille Hazard.

Leta 1883 se je rodil nizozemski slikar in pesnik Christian Emil Marie Küpper, bolj znan kot Theo van Doesburg.

Leta 1918 je bil ob obisku tovarne Mihelson hudo ranjen Vladimir Iljič Lenin. Na voditelja sovjetske Rusije sta streljali pripadnici Socialno-revolucionarne stranke Fanja Kapla in njena sestra Dora.

Leta 1929 je umrl dubrovniški književnik Ivo Vojnović, avtor dram Dubrovniška trilogija in Ekvinokcij.

Leta 1935 je umrl francoski pisatelj in novinar Henri Barbusse. Njegovo najboljše delo, roman Ogenj, je nastalo na podlagi njegovih doživetij med prvo svetovno vojno.

Leta 1937 se je rodil novozelandski dirkač formule ena in avtomobilski konstruktor Leslie Bruce McLaren. Že v mladih letih se je po zaslugi očeta navdušil nad avtomobili in dirkanjem, po zaslugi svojega "botra" Jacka Brabhama, kot ga je poimenoval sam, pa je odpotoval Anglijo. Tam se je povezal z Johnom Cooperjem in leta 1959 je prav z dirkalnikom Cooper debitiral v formuli ena. Že na prvi tekmi je osvojil točke, na svoji tretji tekmi pa je prvič stopil na stopničke. Vse do leta 1980 je ostal najmlajši dirkač v F1, ki je stopil na stopničke.

Leta 1940 je v Cambridgeu umrl angleški fizik Joseph John Thompson, ki je leta 1897 odkril elektron. Leta 1906 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Rodil se je 18. decembra 1856 v Cheetham Hillu.

Leta 1940 so predstavniki Nemčije, Italije, Romunije in Madžarske sklenili pogovore v tako imenovani dunajski arbitraži. Na njej sta Nemčija in Italija prisilili Romunijo, da je Bolgariji odstopila južno Dobrudžo, Madžarski pa del Transilvanije.

Leta 1954 se je rodil beloruski predsednik Aleksander Grigorevič Lukašenko, ki je bil na mesto predsednika te države imenovan 20. julija 1994.

Leta 1963 so med Belo hišo in Kremljem vzpostavili neposredno telefonsko zvezo, t. i. vročo linijo ali rdeči telefon, ki naj bi zmanjšala nevarnost vojne in napetosti med Vzhodom in Zahodom. Vzpostavitev zveze je bila posledica grožnje uporabe jedrskega orožja.

Leta 1972 se je rodil češki nogometaš Pavel Nedved.

Leta 1972 se je v San Diegu rodila hollywoodska igralka Cameron Michelle Diaz. Pri 16 letih je podpisala manekensko pogodbo s prestižno agencijo Elite in se kmalu začela pojavljati na naslovnicah revij in v oglasih znanih modnih znamk. Pri 21 je šla Cameron na avdicijo za manjšo vlogo novinarke v filmu Maska (1994) z Jimom Carreyjem. Na svoje izjemno presenečenje je kljub pomanjkanju kakršnih koli igralskih izkušenj dobila glavno žensko vlogo v omenjenem filmu in se takoj zatem vpisala na tečaj igre. Pravi zvezdniški status pa je dosegla leta 1998 s presenetljivo uspešnico bratov Farrelly Nori na Mary.

Leta 1977 se je rodil atlet iz Dominikanske republike Felix Sanchez. Na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 je osvojil zlato medaljo v teku na 400 metrov z ovirami, kar je bila prvo zlato odličje za Dominikansko republiko v zgodovini OI-ja.

Leta 1974 se je pri Zagrebu zgodila huda železniška nesreča, v kateri je umrlo več kot 150 ljudi. To je bila največja železniška nesreča v zgodovini jugoslovanskega železniškega prometa.

Leta 1976 je umrl avstrijsko-ameriški sociolog Paul Felix Lazarsfeld.

Leta 1981 sta v eksploziji bombe, ki so jo podtaknili v pisarnah iranskega predsednika vlade, umrla predsednik države Mohamad Ali Radzai in premier Džavad Bahonar.

Leta 1982 se je rodil ameriški teniški igralec Andy Roddick. Znan je predvsem po sijajnem servisu, v lasti ima najhitrejši začetni udarec v zgodovini (249 km/h).

Leta 1984 so na prvi polet izstrelili vesoljsko plovilo Discovery.

Leta 1986 sta na evropskem atletskem prvenstvu v Stuttgartu Jurij Sedih in Sergej Litvinov uprizorila najzanimivejši dvoboj v metu kladiva. Litvinov je najprej vrgel sijajnih 85,74, potem pa je Sedih s svetovnim rekordom 86,74 m osvojil zlato. Ta rekord je še vedno veljaven.

Leta 1987 je Ben Johnson na svetovnem prvenstvu v Rimu postavil svetovni rekord (9,83) v teku na 100 metrov. Kanadskega šprinterja so na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988 ujeli pri jemanju nedovoljenih poživil. Mednarodna atletska zveza je leta 1989 razveljavila dosežek Johnsona in za zmagovalca naknadno razglasila Carla Lewisa, ki je tekel 9,93.

Leta 1991 je Azerbajdžan postal neodvisna država.

Leta 1992 so Srbi prenehali petmesečno obleganje Goražda. Po londonskem dogovoru je poveljstvo bosanskih Srbov umaknilo okoli 100 svojih vojakov, skupaj z njimi pa se je umaknila tudi kolona srbskih beguncev. V napadu zelenih baretk – bosanskih Muslimanov na kolono, je umrlo 22, ranjenih pa je bilo okoli 50 ljudi.

Leta 1993 je maroški kralj Hasan II. v Casablanci odprl takrat drugo največjo mošejo na svetu, ki sprejme do 100.000 vernikov.

Leta 2003 je umrl Donald Davidson, ameriški filozof. Rodil se je leta 1917.

Leta 2005 je slovenski nogometni reprezentant Boštjan Cesar iz zagrebškega Dinama prestopil k Marseillu. Cesar zdaj igra za Chievo.

Leta 2006 je umrl Glenn Ford, ameriški filmski igralec. Rodil se je leta 1916.

Leta 2006 je umrl Nagib Mahfuz, egiptovski pisatelj in nobelovnagrajenec. Rodil se je leta 1911.