Njen oče je bil nemško-judovskega rodu, njegovi predniki pa so izhajali iz Romunije. Frida je bila leta 1925 udeležna v hudi prometni nesreči, ko ji avtobusni drog prebodel hrbtenico in zapustil telo skozi nožnico. Čeprav je zaradi trdne in močne volje okevala in tudi shodila, so jo vse življenje mučile hude telesne bolečine.

Ko je bila stara dvaindvajset let, se je poročila z enaindvajset let starejšim slikarjem Diegom Rivero in ta zveza je bila še eden izmed prepoznavnih znakov ekstravagantne mehiške slikarke. Rivera, ki je bil znan ženskar, se preprosto kljub svoji veliki ljubezni do Fride ni mogel izogniti mimobežnim ljubezenskim avanturam. Frida ga je zapustila, ko je odkrila, da je imel razmerje z njeno sestro. Kljub številnim potovanjem in ljubezenskim avanturam, ki sta jih imela vsak zase, sta bivša zakonca vendarle ohranjala stike. Deloma zaradi slikarstva, deloma zaradi politike, predvsem pa zaradi njiju samih. Par se je razšel leta 1934, njuna razveza je postala veljavna leta 1939. Leto dni zatem sta se na Diegov štiriinpetdeseti rojstni dan znova poročila. Burno življenje, številne avanture, potovanja ter seveda posledice prometne nesreče so pustile posledice na slikarkinem telesu. Kljub navidezni sreči v ponovnem zakonu se je začelo Fridino zdravje močno slabšati.

Bolečino, ki je bila sestavni del Fridinega življenja, je slikarka prenašala na platna. Slikarski opus obsega približno dvesto slik, ki razkrivajo Fridino intimo. Pripovedujejo o njenih fizičnih in psihičnih bolečinah, izražajo ljubezen do Diega in sovraštvo do lastnega telesa, ki ni bilo sposobno roditi. Večina njenih slikarskih umetnin je avtoportretov.

Leta 1415 je bil na grmadi sežgan češki reformator, rektor praške univerze, ki je razširjal kritiko o cerkvenih razmerah, Jan Hus.

Leta 1483 je bil Richard III. okronan za angleškega kralja.

Leta 1533 je umrl italijanski pesnik Ludovico Ariosto, znan predvsem po svojem epu Besni Orlando.

Leta 1535 so v Londonu obglavili angleškega državnika in humanista Thomasa Mora, ki je zaradi nasprotovanja ločitvi Henrika VIII. od Katarine Aragonske zašel v nemilost.

Leta 1609 je Bohemija (Češka) dobila versko svobodo.

Leta 1790 se je rodil slovenski slikar Josip Tominc.

Leta 1785 je bil v Združenih državah Amerike dolar izbran za ime valute.

Leta 1799 je 25.000-glava armada Randžita Singha začela svoj pohod proti Lahoreju.

Leta 1801 je francosko ladjevje pri Algecirasu premagalo britansko mornarico.

Leta 1824 se je rodil koroški slikar Marko Perhnart. S podporo goriškega nadškofa Franca Ksaverja Lušina se je šel učit k slikarju Hauserju v Celovec. Med bivanjem na Dunaju in v Münchnu se je spoznal z deli nizozemskih krajinarjev 17. stoletja. V svojih delih je ujet med romantiko in prihajajočim realizmom. Ob padcu s stola je leta 1871 umrl.

Leta 1835 se je v Savi utopil Matija Čop. Najboljši Prešernov prijatelj in mentor je bil odličen poznavalec svetovne književnosti, bil pa je med najbolj razgledanimi Slovenci svojega časa. Služboval je v tujini, pozneje je bil profesor in končno bibliotekar v Ljubljani. Govoril je devetnajst jezikov in poznal vso takratno svetovno poezijo. Prešernu je pomagal z nasveti in kritikami, skupaj sta bojevala bitko v črkarski pravdi. Čop je s svojim ugledom na Dunaju pomagal premostiti marsikatero oviro pri izdajanju Kranjske Čbelice. Zasebno je Čop živel sam in precej asketsko.

Leta 1838 se je rodil hrvaški jezikoslovec Vatroslav Jagić.

Leta 1845 se je v Zavrhu pod Šmarno goro rodil glasbenik, planinski organizator in duhovnik Jakob Aljaž. Pospeševal je gradnjo planinskih koč in poti po Julijcih. Na Triglavu je dal postaviti po njem imenovan stolp. Med številnimi skladbami je uglasbil pesem Triglav, moj dom. Zbiral je pesmi za slovensko pesmarico, ki jo je Mohorjeva družba izdala v dveh zvezkih. Umrl je 4. maja 1927.

Leta 1854 se je v Jacksonu (Michigan, ZDA) začela prva konvencija Republikanske stranke.

Leta 1885 je Louis Pasteur prvič uporabil cepivo proti steklini.

Leta 1886 se je v Trstu rodil slovenski letalec Edvard Rusjan. Njegov oče Franc, goriški Slovenec, se je tja preselil zaradi delovnih obveznosti, mati Grazia Cabas pa je bila Furlanka iz Medeje. Leta 1908 je Edi v očetovi delavnici iz bambusovih palic in lepenke zgradil svoje prvo letalo ter ga hudomušno krstil za "Trapola de carta" - papirnato vragolijo.

Prvič je poletel na področju Malih Rojc v okolici Gorice 25. novembra 1909 z dvokrilnim letalom lastne konstrukcije EDA I, ki ga je zgradil skupaj s svojim bratom Josipom Rusjanom-Pepijem na Vipavskem. Edvard je na prvi letalski prireditvi nastopil po uspešnih poskusih z EDO V in EDO VI 28. marca 1910. Slednja je nastopila tudi na mitingu 29. junija istega leta, tokrat je poletela 40 metrov visoko in preletela celotno mirensko polje.

Po izdelavi EDE VII je konstruktorjema zmanjkalo financ, takisto pa očetovih prihrankov, zaradi česar sta se neuspešno skušala dokopati do finančne pomoči v tujini. Naposled je 1910. leta Edvard na kolesarski dirki spoznal zagrebškega fotografa in poslovneža Mihajla Merćepa in ta mu je ponudil sodelovanje. Brata sta se zato preselila v Zagreb in se začela spogledovati s serijsko izdelavo in prodajo letal. Septembra 1910 je tako nastal prototip letala z motorjem Gnome, katerega moč je štela 50 konjev; njegovo letalo se je od tal lahko odlepilo po vsega 28 metrih in s tem postavilo svetovni rekord.

Brata sta se januarja 1911 odpravila na promocijsko turnejo po balkanskih mestih. Po uspešnem nastopu v Zagrebu sta se 8. januarja znašla v Beogradu. Kljub vetrovnemu vremenu in svarilom se je Edvard 9. januarja odločil za polet. Vzletel je s polja v Donjem gradu pof Kalemegdanom in uspešno preletel zidove beograjske trdnjave, ter obletel železniški most na Savi. Publika je bila nad njegovim letenjem navdušena, dokler ni njegovemu letalu močan sunek zlomil krila, krilo je padlo v Savo, letalo pa je z Rusjanom posledično strmoglavilo ob vznožje Kalemegdana poleg tirov železniške proge. Edvard je dobil hude poškodbe in umrl med prevozom v bolnišnico. Rusjana so pokopali v Beogradu.

Po njem je poimenovano Letališče Edvarda Rusjana Maribor, poleg tega pa tudi goriški aeroklub.

Leta 1893 je umrl francoski pisatelj Henry Réne Albert Guy de Maupassant.

Leta 1898 se je rodil nemško-avstrijski skladatelj Hanns Eisler.

Leta 1907 se je v predmestju Ciudada de Mexica rodila mehiška slikarka Magdalena Carmen Frieda Kahlo y Calderón, bolj znana kot Frida Kahlo.

Leta 1908 se je Robert Peary odpravil proti Severnemu tečaju.

Leta 1912 je ameriški atlet Donald Lippincott na olimpijskih igrah v Stockholmu postavil prvi uradno priznani svetovni rekord v teku na 100 m, ko je v predtekmovanju dosegel čas 10,6 sekunde.

Leta 1916 je umrl francoski slikar Odilon Redon.

Leta 1917 so arabske čete pod vodstvom Lawrenca Arabskega zasedle Akabo.

Leta 1919 je britanski zrakoplov R-34 pristal v New Yorku in tako postal prvi zrakoplov, ki je preletel Atlantik.

Leta 1927 so v Rimu potrdili sklepe fašistov, ki so jih sprejeli 12. junija, o odpravi vseh manjšinskih pravic Slovencev in Hrvatov v Furlaniji Julijski krajini. Prepovedali so uporabo obeh jezikov, razpuščena so bila društva in organizacije, njihovo imetje je bilo izročeno državnim ustanovam.

Leta 1935 se je rodil tibetanski dalajlama Lhamo Thondup, z drugim imenom Tenzin Gyatso.

Leta 1937 se je rodil ruski pianist in dirigent Vladimir Aškenazi.

Leta 1939 so v Nemčiji zaprli še zadnja judovska podjetja.

Leta 1942 se je Anna Frank s svojo družino preselila v podstrešno skrivališče v amsterdamski hiši.

Leta 1944 se je rodil košarkar Borut Bassin. Popularni Taubi je bil eden najboljših igralcev Olimpije v drugi polovici šestdesetih let.

Leta 1946 se je v New Havnu v Connecticutu rodil republikanec in 43. predsednik ZDA George Walker Bush.

Leta 1946 se je rodil ameriški filmski igralec Michael Sylvester Enzio Stallone, znan predvsem po vlogah v akcijskih filmih, med najbolj znanimi njegovimi filmi je trilogija Rambo.

Leta 1950 sta Poljska in NDR v Zgorzelcu podpisali sporazum, ki je potrdil novo mejo med državama na Odri in Nisi.

Leta 1957 sta se prvič srečala bodoča Beatla John Lennon in Paul McCartney.

Leta 1960 se je rodila ameriška atletinja Valerie Brisco-Hooks. Zablestela je na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984, ko je zmagala v tekih na 200 in 400 metrov, kar do takrat ni uspelo še nobeni atletinji.

Leta 1962 je umrl ameriški pisatelj William Falkner, ki je leta 1949 prejel Nobelovo nagrado za književnost. Rodil se je 25. septembra 1897. Znani so njegovi romani Vojakovo poročilo, Absolom, Divje palme, Trilogija - Vas, Mesto, Graščina.

Leta 1964 je Malavi postal neodvisna država, dve leti kasneje pa je na današnji dan država postala republika.

Leta 1967 se je z napadom nigerijske vojske na Biafro, ki se je odcepila, začela državljanska vojna v Nigeriji. Državljanska vojna je trajala do leta 1970 in je zahtevala več kot milijon žrtev. Vojna se je končala s porazom Biafre.

Leta 1973 je umrl nemško-ameriški dirigent in skladatelj judovskega rodu Otto Klemperer.

Leta 1975 je otočje Komori razglasilo neodvisnost od Francije.

Leta 1986 je v 100. finalu Wimbledona Boris Becker premagal Ivana Lendla s 6:4, 6:3 in 7:5.

Leta 1988 je na severnomorski naftni ploščadi Piper Alpha izbruhnil požar, ki je terjal 167 žrtev.

Leta 1994 je Leroy Burrell na atletskem mitingu v Lozani postavil nov svetovni rekord v teku na 100 metrov.

Leta 1996 je Nemka Steffi Graf že sedmič zmagala na teniškem turnirju v Wimbledonu. V finalu je premagala Španko Arantxo Sanchez Vicario s 6:3 in 7:5.

Leta 1997 je košarkarska reprezentanca ZR Jugoslavije v finalu 30. evropskega prvenstva v Španiji premagala Italijo z 61:49.

Leta 1999 je umrl španski skladatelj Joaquín Rodrigo.

Leta 2000 je Mednarodna nogometna zveza izbrala Nemčijo za prirediteljico SP-ja leta 2006, potem ko je le-ta zadnji krog glasovanja dobila z izidom 12:11.

Leta 2003 je Roger Federer v finalu teniškega turnirja turnirja za grand slam v Wimbledonu premagal Marka Philippoussisa s 7:6 , 6:2 in 7:6.

Leta 2004 je umrl avstrijski diplomat in 10. predsednik Republike Avstrije Thomas Klestil.

Leta 2005 je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge na 117. zasedanju v Singapurju objavil, do bo London gostil olimpijske igre leta 2012.

Leta 2005 je evropski parlament z veliko večino zavrnil predlog direktive o patentiranju računalniško izvedenih izumov.

Leta 2009 je Jadranka Kosor postala prva ženska premierka Republike Hrvaške.