Študiral je v Gradcu, leta 1755 pa stopil med jezuite. Kot rečeno, je bil velik strokovnjak za hidrotehniko, poznal pa je tudi osnove pomorstva in pomorske zgodovine. V letih od 1769 do 1785 je v Ljubljani zgradil Gruberjev prekop in razkošno Gruberjevo palačo.

Istega leta se je zaposlil na Mehanični šoli v Ljubljani, kjer je poučeval matematiko, mehaniko, hidravliko in inženirske vede. Poleg ladjedelništva so na šoli spoznavali tudi delovanje pristaniških naprav in objektov.

Za pedagoško delo na šoli je dal izdelati učila. Tako so nastali tudi ladijski modeli, ki so predstavljeni v Pomorskem muzeju Piran. Modele naj bi med letoma 1774 in 1783 izdelal Spirito Vigo s sodelavci. Nekaj modelov iz Gruberjeve delavnice je bilo razstavljenih tudi v Pulju, a so ob umiku italijanske vojske leta 1943 izginili neznano kam.

Leta 1784 se je preselil v Rusijo in od 1786 do 1799 predaval arhitekturo, mehaniko in fiziko v Jezuitskem kolegiju v Polocku. Od leta 1800 je bil rektor Jezuitskega kolegija v Sankt Peterburgu, avgusta 1802 pa je postal jezuitski general ruske province. Imel je velik vpliv na carja Pavla I. in v ruskih aristokratskih krogih ter mnogo pripomogel k papeževemu priznanju jezuitskega reda v Rusiji. Umrl je 26 marca 1805 v Sankt Peterburgu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1501 se je rodil papež Marcel II., s pravim imenom Marcellus Corvini. Vladal je le leta 1555.

Leta 1527 so španske in nemške enote zavzele Rim.

Leta 1536 je angleški kralj Henrik VIII. odredil, da mora biti Biblija dostopna v vsaki cerkvi.

Leta 1574 se je rodil papež Inocenc X., s pravim imenom Giovanni Battista Pamfili. Za papeža je bil izvoljen leta 1644, umrl pa je leta 1655.

Leta 1682 je Ludvik XIV. preselil svoj dvor v Versailles.

Leta 1758 se je rodil eden najpomembnejših voditeljev francoske revolucije Francois Isidore de Robespierre.

Leta 1840 je bil prvi dan veljavnosti "črnega penija", prve poštne znamke na svetu.

Leta 1856 se je rodil avstrijski nevropsihiater judovskega rodu Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize.

Leta 1859 je umrl nemški naravoslovec in zemljepisec Alexander von Humboldt. Velja za utemeljitelja rastlinske geografije.

Leta 1868 se je rodil ruski car Nikolaj II.

Leta 1871 se je rodil francoski kemik in Nobelov nagrajenec Victor Grignard.

Leta 1882 se je v Marmorpalaisu v Potsdamu v Nemčiji rodil pruski prestolonaslednik Wilhelm.

Leta 1889 so uradno med svetovno razstavo za javnost odprli Eifflov stolp v Parizu.

Leta 1910 je George V. postal angleški kralj po smrti svojega očeta Edwarda VII.

Leta 1920 se je rodil prvi premier Fidžija in predsednik Fidžija Ratu Sir Kamisese Mara.

Leta 1929 se je rodil ameriški kemik, ki je leta 2003 prejel Nobelovo nagrado, Paul Christian Lauterbur.

Leta 1937 se je v New Jerseyju zgodila nesreča zračne ladje Hindenburg, v kateri je umrlo 36 potnikov in članov posadke.

Leta 1944 so Nemci odkrili partizansko bolnišnico Triglav pri Kolovcu. Od 59 ranjencev in osebja se jih je rešilo 16, druge so pobili.

Leta 1953 se je rodil angleški premier Anthony Charles Lynton »Tony« Blair.

Leta 1968 so študentske demonstracije v Parizu prerasle v poulične boje s policijo. Študentje so pripravili barikade, za pet tednov pa so zavzeli Sorbono. Osnovna zahteva je bila reforma študija.

Leta 1974 je zahodnonemški kancler Willy Brandt odstopil, potem ko so odkrili, da je bil njegov najbližji sodelavec Guillaume vohun.

Leta 1976 je Furlanijo in Posočje prizadel hud potres.

Leta 1988 je letalo, ki je letelo med norveškima mestoma Namsos in Bronnoysund, strmoglavilo v goro Torghatten. Umrlo je vseh 36 ljudi.

Leta 1994 so odprli predor pod Rokavskim prelivom, ki je prometno povezal Veliko Britanijo z evropsko celino. Predor sta uradno odprla angleška kraljica Elizabeta II. in francoski predsednik Francois Mitterrand.

Leta 2002 je Jean-Pierre Raffarin postal francoski premier.

Leta 1954 je Anglež Roger Bannister je v Oxfordu eno miljo pretekel v času 3:59,4 in se prvi spustil pod mejo štirih minut.

Leta 1972 se je rodil alpski smučar Matjaž Vrhovnik. Bil je specialist za slalom, v svetovnem pokalu je v izjemni sezoni 1999/00 štirikrat stal na zmagovalnem odru. V Chamonixu in Bormiu je bil tretji, v Kitzbühelu je zasedel drugo mesto, svoj največji uspeh pa je dosegel 20. februarja 2000, ko je zmagal na slalomu v Adelbodnu. Za 21 stotink je prehitel Norvežana Kjetila Andreja Aamodta, tretji pa je bil Avstrijec Mario Matt. Vrhovnik je v tej sezoni slalomski seštevek končal na 3. mestu.

Leta 1972 se je rodil kanadski hokejski vratar Martin Brodeur. Leta 1990 so ga na naboru Lige NHL izbrali New Jersey Devilsi. Od leta 1992 je nepogrešljivi član vragov, ki so v letih 1995, 2000 in 2003 osvojili Stanleyjev pokal. V vseh treh šampionskih sezonah je Brodeur blestel, leta 2003 je bil tudi najkoristnejši igralec finala (MVP).

Leta 1978 se je rodil francoski kanuist na divjih vodah Tony Estanguet. V slalomu je osvojil dva zaporedna naslova olimpijskega prvaka in zmagovalca svetovnega pokala. V prvi finalni vožnji na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju je Estanguet vsa vratca na progi odpeljal brezhibno in pri tem dosegel tudi najhitrejši čas. Prednost pred Slovakom Martikanom je kljub dotiku vratc v spodnjem delu proge ohranil in osvojil zlato kolajno. Štiri leta pozneje v Atenah je Estanguet postal edini kanuist na divjih vodah doslej, ki je v posamični disciplini svoj olimpijski naslov uspešno ubranil.

Leta 1984 je ameriški atlet Carl Lewis postal prvi šprinter, ki je v teku na 100 m na normalni nadmorski višini prebil magično mejo 10 sekund. V Houstonu je tekel 9,99.

Leta 1998 so finalno tekmo Pokala Uefa prvič v zgodovini odigrali na nevtralnem igrišču. Na Parku princev v Parizu je Inter premagal Lazio s 3:0. Zadeli so Ivan Zamorano, Javier Zanetti in Ronaldo. To je bil že tretji naslov zmagovalcev Pokala Uefa za Inter v sedmih letih.

Leta 2002 je Brane Oblak postal novi trener ljubljanske Olimpije. Pogodba, podpisal jo je z vodstvom podjetja Olimpia, je bila sklenjena za obdobje treh let. Oblak je uspešno začel svoje delo pri Olimpiji. Po jesenskem delu v sezoni 2002/03 je vse kazalo na naslov zmajev, potem pa so se začele velike težave in državni prvaki so znova postali Mariborčani, Oblak pa je bil odstavljen še pred koncem sezone.