Rodil se je očetu Franku, biologu raziskovalcu, in materi Isobel Hawking. Že od malega se je zanimal za znanost, zato se je vpisal na študij matematike na univerzo v Oxfordu. A se je kmalu usmeril v fiziko.

Po končanem študiju matematike se je preusmeril na astronomijo, leta 1962 pa je začel študirati na Cambridgeu, kjer je poleg astronomije študiral še kozmologijo. Kmalu zatem je zbolel za boleznijo gibalnih nevronov, zaradi katere je skoraj povsem ohromel.

Njegovi glavni področji raziskovanja sta teoretična kozmologija in kvantna gravitacija. Je vodilni raziskovalec teorije črnih lukenj in nastanka vesolja. Hawking je na dokaj presenetljiv način dokazal, da črne luknje izhlapevajo, ko se dva povezana osnovna delca, delec in antidelec, ločita s singularnostjo, kar enemu izmed njiju omogoči, da se iztrga ven iz dogodkovnega obzorja. Vendar pa je ocenjen čas spet velikanski, saj bi črna luknja z maso Sonca izhlapevala 10 na 60 potenco, svoj obstoj pa bi končala v spektakularni eksploziji, s katero bi lahko nastalo novo vesolje z bolj ali manj istimi konstantami.

Za svoje delo in znanstvene dosežke je leta 2006 dobil Copleyjevo medaljo, najuglednejše priznanje, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.

Leta 1100 je umrl protipapež Klement III.

Leta 1107 je umrl škotski kralj Edgar I.

Leta 1297 je Monako postal samostojna država, potem ko ga je Francisco Grimaldi zavzel z zvijačo.

Leta 1324 je v Benetkah umrl najbolj znan srednjeveški popotnik Marco Polo. Beneški trgovec je od leta 1271 do 1292 potoval po Aziji in Kitajski. Njegov potopis je najboljše srednjeveško pričevanje o Aziji. Nekateri viri trdijo, da je bil Marco Polo doma s Korčule. Marko je bil star 17 let, ko se je prvič odpravil na pot. Njegova najbolj zanimiva pričanja govorijo o dvoru velikega kana. Marco ni odkril le Kitajske, potoval je tudi drugod po Vzhodu, med drugim v Tibet, Burmo in Indijo. Kublaj kan je Marka Pola postavil za upravnika province Jangčov, severovzhodno od Nankinga.

Leta 1324 je umrl italijanski slikar in arhitekt Giotto di Bondone. Umetnik, ki ga najpogosteje označujemo zgolj z imenom Giotto, velja za slikarja, čigar delo je najbolj pripomoglo k nastopu renesanse. za največji Giottov dosežek velja poslikava kapele degli Scrovegni v Padovi. Okoli leta 1305 dokončan cikel prikazuje življenje device Marije in Kristusov pasjon.

Leta 1642 je umrl italijanski fizik, astronom in matematik Galileo Galilei.

Leta 1654 so Ukrajino priključili Rusiji.

Leta 1679 je francoski raziskovalec Robert Cavelier odkril Niagarske slapove.

Leta 1734 so v Convent Gardnu premierno izvedli delo Georga Friderica Händla z naslovom Ariodante.

Leta 1819 je umrl slovenski duhovnik, pesnik in urednik Valentin Vodnik.

Leta 1838 je Alfred Vail predstavil delovanje telegrafa. Za črke je uporabil pikice in črtice, predhodnico Morsejeve kode.

Leta 1867 je bila dodeljena volilna pravica temnopoltim v ZDA, to pa je bil vzrok za začetek vojne med Severom in Jugom.

Leta 1871 se je rodil prvi premier Severne Irske James Craig, vikont Craigavona.

Leta 1877 so se Nori konj in njegovi bojevniki v Montani še zadnjič spopadli z ameriško konjenico.

Leta 1891 se je rodil nemški jedrski fizik Walter Bothe, ki je leta 1954 za svoje znanstveno raziskovalno delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1907 je 330 delavcev Koroške železarske družbe stavkalo v Borovljah zaradi nizkih mezd.

Leta 1910 se je rodila ruska baletka Galina Sergejevna Ulanova.

Leta 1916 so se zavezniške enote umaknile iz Galipolija.

Leta 1918 je ameriški predsednik Woodrow Wilson izdal svoj program "14 točk", v katerem je predstavil načrt za trajni mir v Evropi.

Leta 1920 se je rodil slovenski skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog in publicist Ciril Cvetko.

Leta 1926 je Abdul Aziz ibn Saud postal kralj Hejaza. Državo je preimenoval v Savdsko Arabijo.

Leta 1935 se je v Misisipiju v ZDA rodil kralj rocka Elvis Aaron Presley. Še danes velja za eno največjih ikon popa na svetu, marsikateri oboževalec pa trdi, da je najpomembnejši in najbolj izviren zvezdnik zadnjih petdesetih let.

Leta 1943 je v boju na Osankarici padel legendarni Pohorski bataljon.

Leta 1947 se je rodil angleški glasbenik David Bowie.

Leta 1958 je Bobby Fisher pri vsega 14 letih postal ameriški prvak v šahu.

Leta 1959 je Charles de Gaulle uradno prevzel naloge predsednika Francije.

Leta 1969 se je rodil ameriški pevec R. Kelly.

Leta 1973 se je začelo sojenje v zadevi Watergate. Sodili so sedmim moškim, ki so v stavbi demokratske stranke podtaknili prisluškovalne naprave.

Leta 1973 se je rodil jamajški pevec Sean Paul.

Leta 1979 so vietnamske čete zasedle kamboško glavno mesto Phom Penh in končale diktaturo generala Pola Pota.

Leta 1979 se je rodil romunski nogometaš Adrian Mutu, ki je igral za nekatere velike klube, kot so Inter, Parma, Chelsea in Juventus. Trenutno igra za Ajaccio.

Leta 1989 se je na Japonskem začela t. i. era heisei.

Leta 1994 je Šved Fredrik Nyberg dobil veleslalom za svetovni pokal v Kranjski Gori. Po prvi vožnji je bil šesti, v drugo pa je deklaisral vse tekmece. Drugi je bil Italijan Matteo Belfrond, kar je bil njegov največji uspeh v karieri, tretji pa Nemec Tobias Barnerssoi. Mitja Kunc je z najboljšim časom druge vožnje zasedel 5. mesto.

Leta 1996 je tovorno letalo antonov 32 strmoglavilo na osrednjo tržnico v Kinšasi in ubilo več kot 350 ljudi.

Leta 1996 je umrl francoski predsednik Francois Mitterrand. Na čelu države je bil med letoma 1981 in 1995.

Leta 1997 je umrl ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Melvin Calvin.

Leta 1998 so košarkarji Uniona Olimpije v 1. krogu drugega dela Evrolige v skupini G visoko premagali Barcelono z 92:60. John Taylor je dosegel 16 točk, Dušan Hauptman pa 15, medtem ko je bil pri gostih razpoložen le Aleksander Djordjević (20 točk).

Leta 2002 je umrl ruski fizik in Nobelov nagrajenec Aleksander Prohorov.

Leta 2005 je Tina Maze v Santa Caterini zmagala na veleslalomu za svetovni pokal. Kanadčanko Genevieve Simard je prehitela za sekundo in 16 stotink.