Nagasaki je bil tarča ameriške bombe z imenom Fat man, ki je nad severnim delom mesta eksplodirala 9. avgusta 1945 ob 11. uri in 2 minuti. Severni del Nagasakija je bil popolnoma uničen.

Skupno je eksplozija, ki je odjeknila tri dni po eksploziji prve bombe nad Hirošimo, zahtevala 73.844 smrtnih žrtev. Najmanj 75.000 ljudi je bilo ranjenih, za posledicami sevanja in jedrskega onesnaženja okolja pa je kasneje trpelo več sto tisoč ljudi.

Eksploziji atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem sta pomagali ZDA k hitrejšemu koncu druge svetovne vojne. Japonska je namreč brezpogojno kapitulirala šest dni pozneje, 15. avgusta 1945, s tem pa se je po kapitulaciji Nemčije v Evropi druga svetovna vojna končala tudi na Tihem oceanu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 48 pr. n. št. je Gaj Julij Cezar pri Pharsalusu premagal Pompeja, ki je pobegnil v Egipt.

Leta 378 so Zahodni Goti (Vizigoti) pri Adrianopolisu (danes Edirne v Turčiji) premagali rimsko vojsko pod vodstvom Valensa in si odprli pot za prodor na Zahod.

Leta 870 sta si z mersensko pogodbo Ludvik Nemški in Karel Plešasti razdelila nekdanjo posest Lotarja II - Lotaringijo in določila meje med Vzhodnofrankovsko Nemčijo in Zahodnofrankovsko Francijo.

Leta 1048 je umrl Poppo, bolj znan kot papež tirolskega rodu Damassus II.

Leta 1593 se je rodil angleški pisatelj Izaak Walton.

Leta 1655 je Oliver Cromwell razpustil parlament, si nadel naslov lord protektor in uvedel vojaško diktaturo. Anglijo je razdelil na enajst okrožij. Poznejša vojna za svobodno trgovino Angležev v španskih kolonijah je prinesla še Jamajko in Dunkerque.

Leta 1676 se je rodil slovenski dramatik in menih Lovrenc Marušič, bolj znan kot oče Romuald Štandreški. Menih je zapisal Škofjeloški pasijon, nastarejše slovensko dramsko delo.

Leta 1757 se je rodil škotski arhitekt in gradbenik Thomas Telford.

Leta 1797 se je rodil britanski raziskovalec Charles Robert Malden.

Leta 1842 je bila z Webster-Ashburtnovim sporazumom določena meja med ZDA in Kanado vzhodno od Skalnega gorovja.

Leta 1859 se je rodil slovenski odvetnik in politik Ivan Dečko.

Leta 1868 je v Ljutomeru potekal prvi veliki shod na prostem, ki so ga po češkem zgledu poimenovali tabor. Vodilno vlogo pri organiziranju prvih taborov je prevzela mladoslovenska inteligenca. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, ki je zagotavljal enakopravnost vsem narodom v državi. Po prvih taborih je ideja Zedinjena Slovenija močno zaživela. Do leta 1871 se je zvrstilo še 17 podobnih zborovanj na Štajerskem.

Leta 1874 se je rodil nemško-venezuelski skladatelj, dirigent in kritik Reynaldo Hahn.

Leta 1877 so se Indijanci plemena Nez Percé pri reki Big Hole River spopadli z ameriško vojsko.

Leta 1892 je Thomas Alva Edison prejel patent za dvosmerni telegraf.

Leta 1896 se je rodil švicarski psiholog Jean Piaget.

Leta 1899 se je rodila avstralska pisateljica in pesnica Helen Lyndon Goff, bolj znana kot Pamela Lyndon Travers.

Leta 1902 je Edvard VII. postal britanski kralj.

Leta 1903 je Pij X. postal papež.

Leta 1911 se je rodil ameriški fizik in astrofizik William Alfred Fowler, ki je za svoje delo leta 1983 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1914 se je rodila finska pisateljica Tove Marika Jansson.

Leta 1919 je v Bagni Montecatini umrl italijanski skladatelj Ruggiero Leoncavallo. Najbolj je poznan z opero Glumači, ki so jo prvič izvedli v Milanu leta 1892 in je tipično delo glasbenega verizma. Velikega uspeha, ki ga je dosegel s to opero, ni ponovil z nobenim delom več. Rodil se je 8. marca 1857 v Neaplju.

Leta 1938 se je rodil Avstralec Rod Laver, zmagovalec 27 teniških turnirjev, med katerimi je bilo 11 turnirjev za grand slam. Laver je bil štirikrat najboljši v Wimbledonu (1961, 1962, 1968 in 1969), trikrat v Avstraliji in po dvakrat v Parizu in New Yorku. Z avstralsko reprezentanco je osvojil pet Davisovih pokalov.

Leta 1939 se je v Scandianu rodil italijanski levosredinski politik Romano Prodi in je osmi od devetih otrok Maria in Enrice Prodi.

Leta 1941 se je začelo srečanje med ameriškim predsednikom Franklinom Rooseveltom in britanskim premierjem Winstonom Churchillom v zalivu Placentia, ki je privedlo do podpisa atlantske listine.

Leta 1942 so Britanci v Bombaju aretirali Mahatmo Gandhija.

Leta 1944 je ameriška vojska prodrla do Le Mansa.

Leta 1944 je začasna vlada francoske republike vzpostavila suverenost Svobodne Francije na osvobojenem ozemlju.

Leta 1945 so ob 11.02 po krajevnem času Američani z letalom B-29 bockscar na Nagasaki odvrgli atomsko bombo, ki so jo poimenovali Fat Man (Debeluh).

Leta 1957 se je rodila ameriška filmska igralka Melanie Grifith.

Leta 1962 je umrl nemški pesnik in pisatelj ter Nobelov nagrajenec leta 1946 Hermann Hesse. Hessejevo najbolj znano delo je roman Stepni volk, nič manj znamenita pa ni njegova interpretacija zgodbe o brahmanovem sinu Siddharti. V Hessejevi literaturi močno odzvanja literatovo zanimanje za budistično filozofijo, ki se ji je pridružilo tudi raziskovanje teozofije Arthurja Schöpenhauerja. Svoje zadnje delo je Hesse dokončal leta 1943, po drugi svetovni vojni pa mu je večino časa vzelo pregledovanje pošte, ki ga je zasipala po prejemu Nobelove nagrade leta 1946.

Leta 1963 se je rodila ameriška poppevka in filmska igralka Whitney Elizabeth Houston.

Leta 1965 je Singapur izstopil iz Malajske federacije in postal samostojna država. Med drugo svetovno vojno so ga okupirali Japonci, leta 1945 je ponovno pripadel Veliki Britaniji. Po dveletni združitvi z Malezijo je postal neodvisna država. Vse od takrat je na oblasti Stranka ljudske akcije.

Leta 1965 je požar v vesoljskem izstrelišču Titan pri Little Rocku (Arkansas) ubil 53 delavcev.

Leta 1968 se je rodila ameriška igralka Gillian Anderson, ki se je spomnimo predvsem po dolgoletni vlogi FBI-jeve agentke Dane Scully v nadaljevanki Dosjeji X.

Leta 1969 so v Los Angelesu našli umorjeno Sharon Marie Tate, ženo filmskega režiserja Romana Polanskega. Bila je v osmem mesecu nosečnosti.Šlo je za obredni množični umor (poleg Sharon so umrli še štirje ljudje), ki ga je zakrivila "družina" Charlesa Mansona, kot so si radi rekli privrženci karizmatičnega psihopata. Sharon Tate, dekle z ameriških plakatov, porajajoča se mlada zvezdnica in žena slavnejšega režiserja, je s smrtjo ironično postala hollywoodska ikona, to, za kar si je prizadevala v življenju. Nastopila je v filmih Dolina lutk, Rosemaryjin otrok (epizodna vloga dekleta na zabavi - Polanski je kasneje priznal, da je hotel, da bi dobila glavno vlogo, a se mu je zdelo 'neprimerno', da bi to sam predlagal), Eye of the Devil (1967), The Wrecking Crew (1969) in nekaterih drugih.

Leta 1969 so pripadniki kulta Charlesa Mansona umorili pet ljudi.

Leta 1973 se je rodil italijanski nogometaš Filippo Inzaghi. Nekdanji napadalec Milana si je z italijansko reprezentanco v Nemčiji leta 2006 priboril naslov svetovnega prvaka. Na mundialu je igral tudi leta 1998 in 2002. Med številnim italijanskimi klubi je bil med letoma 1997 in 2001 tudi član Juventusa. Po letošnji sezoni je končal kariero.

Leta 1974 so, potem ko je Richard Nixon zaradi afere Watergate odstopil, za 38. predsednika Združenih držav Amerike razglasili Geralda Forda, ki je ob tem izjavil, da namerava slediti svojemu naravnemu čutu odgovornosti in odkritosrčnosti in da je trdno prepričan, da je na koncu poštenost zmeraj najboljša politika.

Leta 1975 je v Moskvi umrl ruski skladatelj Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič. S svojimi 15 simfonijami sodi med velike simfonike 20. stoletja. Skupaj s Prokofjevom velja za utemeljitelja sodobnega ruskega nacionalnega sloga. Ustvaril je tudi številne samospeve, klavirsko in komorno glasbo, med drugim 14 godalnih kvartetov. Rodil se je 25. septembra 1906 v Sankt Peterburgu.

Leta 1979 je angleško letovišče Brighton postalo prvo med večjimi letovišči v Veliki Britaniji, ki je uradno namenilo del obale nudistom.

Leta 1990 se je 12 voditeljev arabskih držav odločilo, da bo poslalo združeno arabsko vojsko, da bo varovala Savdsko Arabijo pred morebitnim napadom Iračanov.

Leta 1993 je ameriški kolesar Lance Armstrong v Oslu postal svetovni prvak v cestni vožnji. Drugi je bil Španec Miguel Indurain, tretji pa Nemec Olaf Ludwig. Armstrong je nato zbolel za rakom, po dobljeni bitki z zahrbtno boleznijo pa ni bil več specialist za enodnevne dirke, ampak je postal neuničljiv zmagovalec Dirke po Franciji, kjer je zmagal sedemkrat zapored.

Leta 1995 je umrl ameriški pevec in rockkitarist Jerome John "Jerry" Garcia.

Leta 1994 je Brigita Bukovec na evropskem prvenstvu v atletiki s časom 13,01 osvojila četrto mesto na 100 m ovire. V Helsinkih je zlato medaljo osvojila Bolgarka Svetla Dimitrova (12,72). Druga je bila Rusinja Julija Graudin (12,93), tretja pa svetovna rekorderka Bolgarka Jordanka Donkowa (12,93).

Leta 1998 je košarkarska reprezentanca Jugoslavije v Atenah po finalni zmagi proti Rusiji s 64:62 četrtič postala svetovni prvak. 18 tisoč gledalcev je v dvorani Miru in prijateljstva videlo napet finale, ki sta ga odločila izkušeni Aleksander Djordjević (vseh svojih sedem točk je dosegel v odločilnih minutah) in Željko Rebrača, s 16 točkami prvi strelec finala. Tretje mesto je po zmagi s 84:62 osvojila ZDA, za katero niso igrali NBA-zvezdniki. Pri Jugoslaviji so manjkali Vlade Divac, Predrag Stojaković in Predrag Danilović. Prvič so bili "plavi" svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, zlato odličje pa so osvojili še leta 1978 v Manili in leta 1990 v Buenos Airesu.

Leta 1999 je mednarodna plavalna zveza slovenskemu daljinskemu plavalcu Igorju Majcnu zaradi domnevnega jemanja nedovoljenih poživil izrekla štiriletno prepoved nastopanja. Obtožen je bil zaužitja steroida nandralon.

Leta 2002 je umrl angleški sociolog, anarhist in mirovni aktivist Peter Neville.

Leta 2004 je novi selektor slovenske nogometne reprezentance Brane Oblak določil ekipo za prijateljsko tekmo proti Srbiji in Črni gori. Vpoklical je veliko mladih igralcev, odpovedal pa se je nekaterim izkušenim, tako da na seznamu ni bilo niti Zlatka Zahoviča.