Dostojevskega so leta 1849 prijeli in ga zaradi revolucionarne dejavnosti proti carju Nikolaju I. zaprli. 16. novembra tega leta so ga obsodili na smrt zaradi protivladnih dejavnosti, povezanih z radikalno skupino razumnikov, Krožka Petraševskega. Po lažni izvršitvi smrtne kazni, kjer so ga prestrašili z uprizorjenim strelskim vodom, so mu znižali kazen na več let izgnanstva s težkim prisilnim delom v zaporniškem taborišču Katorga pri Omsku v Sibiriji. V tem času se mu je poslabšalo stanje glede njegove nagnjenosti do epilepsije, saj se je bolezen razmahnila.

Kazen je odslužil leta 1854 in takrat se je vključil v Sibirski pehotni polk. To je bila prelomnica v njegovem življenju; zavrnil je svoje prejšnje radikalno mišljenje in postal zagrenjen nazadnjak ter skrajno religiozen.

V svetovni literaturi zavzemajo pomembno mesto njegovi romani Zločin in kazen, Bratje Karamazovi, Besi, Idiot, Ponižani in razžaljeni, Bedni ljudje, Igralec in drugi.

1404 se je rodil zadnji bizantinski cesar Konstantin XI.

1555 so na grmadi zažgali gloucestrskega škofa Johna Hooperja.

1573 so se pri Stubici spopadle vojska upornih kmetov pod vodstvom Matije Gubca in fevdalne čete Podbana Alapija. Po štirih urah ogorčenih bojev je bila kmečka vojska poražena.

1621 je bil za papeža izbran Alessandro Ludovisio, ki je ob izvolitvi prevzel ime Gregor XV. Papež je bil dve leti in je zadnji v zgodovini, ki je bil izvoljen soglasno.

1705 se je rodil naravoslovec in jezikoslovec Žiga Popovič. Napisal je slovnico Nemcem, pripravljal je slovensko slovnico in slovensko-nemški slovar.

1773 se je rodil deveti ameriški predsednik Wiliam Henry Harrison.

1801 je bila v Lunevillu podpisana mirovna pogodba med Francijo in Avstrijo. Nemčija je, razen Prusije in Avstrije, prišla pod francoski vpliv.

1803 je umrl francoski pesnik Jean Francois de Saint-Lambert.

1822 je Haiti napadel Dominikansko republiko.

1825 je spodnji dom ameriškega kongresa, potem ko nobeden izmed predsedniških kandidatov ni dobil večine elektorskih glasov, za predsednika izvolil Johna Quincyja Adamsa.

1863 se je rodil angleški pisatelj Anthony Hope Hawkins.

1871 se je rodil slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar. Z živo, s sočno in z jedrnato besedo je opisoval gorenjsko pokrajino in njene ljudi. Med njegova najboljša dela sodijo Pod svobodnim soncem, Dekla Ančka, Razvalina življenja in Veriga.

1885 so na Havaje prispeli prvi Japonci.

1891 se je rodil angleški filmski igralec Ronald Charles Colman.

1895 je William G. Morgan izumil odbojko.

1901 je umrl francoski pisatelj Louis-Nicholas Menard.

1910 se je rodil francoski biokemik in Nobelov nagrajenec Jacques Monod.

1934 so v Atenah Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija podpisale balkanski pakt, ki naj bi prispeval h krepitvi kolektivne varnosti in k utrditvi miru na Balkanu.

1940 se je rodil južnoafriški pisatelj in Nobelov nagrajenec John Maxwell Coetzee.

1942 je umrl finski predsednik Lauri Kristian Relander.

1943 so italijanski okupatorji na Ligojni pri Vrhniki ustrelili partizana in pesnika Ivana Roba. Njegove satire in travestije so bile pred začetkom druge svetovne vojne splošno znane, njegovo najbolj uspelo delo pa je travestija Jurčičevega Desetega brata v verzih.

1943 so ameriške oblasti, potem ko so se iz Guadalcanala umaknile japonske enote, tega razglasile za varnega.

1943 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph E. Stiglitz.

1943 se je rodil ameriški filmski igralec Joseph 'Joe' Pesci.

1945 se je rodila Maria de Lourdes Villiers 'Mia' Farrow. Zaslovela je v številnih filmih: Rosemaryjin otrok, ki ga je posnela leta 1968, šest let pozneje je nastopila v filmu Veliki Gatsby, Škrlatni roži in filmu Hana in njeni sestri. Poročena je bila s Frankom Sinatro, z drugim možem Woodyjem Allenom pa sta posvojila veliko otrok.

1949 se je rodila ameriška igralka Judith Light.

1950 je ameriški senator Joseph McCarthy obtožil ministrstvo za zunanje zadeve, da je polno komunistov.

1960 je ameriška igralka Joanne Woodward prva dobila zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih.

1964 je skupina The Beatles prvič nastopila v šovu Eda Sullivana.

1965 so prve ameriške čete poslali v Južni Vietnam.

1969 je prvič poletelo letalo boeing 747, imenovano jumbo jet.

1971 je potres z močjo 6,4 po Richterju stresel kalifornijsko dolino San Fernando.

1971 je Apollo 14 pristal na Zemlji, potem ko je na Luni pristala njegova, to je hkrati tudi tretja posadka.

1973
Rodila se je beloruska telovadka Svetlana Boginskaja. Na olimpijskih igrah je osvojila tri zlate, srebrno in bronasto medaljo. Na svetovnih prvenstvih je bila petkrat zlata, trikrat srebrna in enkrat bronasta, na evropskih prvenstvih se je okitila kar z 9 zlatimi in eno srebrno medaljo. Za telovadko je bila zelo visoka, imela je elegantne gibe, klicali so jo beloruski labod. Svetlana je bila specialistka za vajo na parterju. Kariero je končala po olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996.1992
Magic Johnson, ki je 7. novembra 1991 objavil šokantno novico, da končuje košarkarsko kariero zaradi okužbe z virusom HIV, je zaigral na 42. tekmi All-Star Lige NBA. Zahod je v Orlandu premagal Vzhod s 153:113, Johnson pa je bil najkoristnejši igralec (MVP) tekme. Dosegel je 25 točk in imel 9 podaj.

1975 se je sovjetsko vesoljsko plovilo Sojuz 17 vrnilo na Zemljo.

1979 je umrl madžarski fizik in Nobelov nagrajenec Dennis Gabor.

1984 je umrl sovjetski državnik in politik ter partijski voditelj Jurij Vladimirovič Andropov.

1986 je komet Halley dosegel prisončje, to je najbližjo točko Zemlji, potem ko ga je bilo v 20. stoletju takrat opaziti drugič. Ta komet se v bližino Zemlje vrne vsakih 76 let.

1990 so po več kot 27 letih iz zapora izpustili Nelsona Mandelo, soustanovitelja osvobodilne organizacije Afriški kongres. Prizadeval si je za zagotovitev rasne enakopravnosti v Južnoafriški republiki. Prejel je Nobelovo nagrado za mir.

1991 so volivci v Litvi glasovali za neodvisnost države od Sovjetske zveze.

1994 je umrl ameriški genetik in prejemnik Nobelove nagrade Howard Martin Temin.

1994 so objavili t. i. Vance-Ownov mirovni načrt za Bosno in Hercegovino.

1996 je Ira objavila konec 18-mesečnega premirja, in to potem, ko je v londonskem Canary Wharfu odjeknila silovita eksplozija.

1994
Britta Bilač je na dvoranskem atletskem mitingu v Frankfurtu postavila slovenski rekord v skoku v višino. Preskočila je natanko dva metra.

1997
Primož Peterka zmagal na drugi tekmi za svetovni pokal na letalnici na Kulmu. Skočil je 195,5 metra in 203 metre, kar je bil nov slovenski rekord.

1998
Na olimpijskih igrah v Naganu je v ženski posamični biatlonski tekmi na 15 kilometrov Andreja Grašič zasedla 5. mesto, do srebra pa ji je manjkal en sam zadet strel. Kljub temu je Tržičanka dosegla najboljšo slovensko uvrstitev v biatlonu na olimpijskih igrah.

Grašičeva je tekmo odločno začela. Na prvem streljanju stoje je zgrešila en strel, na drugem v ležečem položaju pa to nadomestila. Na polovici proge, kjer je bila na 3. mestu, in pa tudi po tretjem streljanju (en zgrešeni strel) je kazalo na odličje. Na zadnjem streljanju je dvakrat ustrelila mimo in tako z najboljšim časom teka pristala na petem mestu. Presenetljivo je zmagala Bolgarka Jekaterina Dafovska pred Ukrajinko Jeleno Petrovo in Nemko Uschi Disl.

1998
Slovenska nogometna reprezentanca je v finalu mednarodnega turnirja v Limassolu izgubila s Ciprom z 0:1. Edini zadetek so gostitelji dosegli po hudi napaki slovenske obrambe. Najprej je žoga preskočila Aleša Križana, nato je padel Marinko Galič, za konec pa je zamudil še Andrej Poljšak, tako da Kaiafasu s šestih metrov ni bilo težko zadeti. V drugem polčasu je Slovenija krenila na vse ali nič, vendar iz številnih priložnosti žoga ni hotela v mrežo. V 58. minuti je Zlatko Zahovič oplazil vratnico, nekaj minut pozneje je bil prepozen Ermin Šiljak in nenatančen Rudi Istenič.

1998
Nemški sankač Georg Hackl je v Naganu na tekmi posameznikov osvojil svojo tretjo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah. V Salt Lake Cityju je postal prvi športnik, ki je v isti posamični disciplini dobil medaljo petkrat zapored (srebrn je bil v Calgaryju 1988 in v Salt Lake Cityju 2002).

2001 je ameriška podmornica USS Greeneville po nesreči udarila in potopila japonsko plovilo Ehime-Maru, ki ga je ribiška srednja šola Uwajima uporabljala za vaje.

2001 je umrl ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Herbert Alexander Simon.

2002 je umrla angleška princesa Margareta.

2003
Japonec Noriaki Kasai je zmagal na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v Willingenu. Drugi je bil njegov rojak Hideharu Mijahira (144 m, 161,7), tretji pa Slovenec Robert Kranjec (142 m, 157,6). Sedmi je bil Primož Peterka. Organizatorji so zaradi vetrovnega vremena izvedli le eno serijo. Najslabše pogoje so imeli prav najboljši. Močno sta ga polomila tudi Janne Ahonen (24. mesto) in Sven Hannawald (36. mesto).