Na popotovanju po obalah vzhodne Amerike se je prepričal, da gre v resnici za novo celino, ki leži med Evropo in Azijo.

Pozneje je nova celina po njem dobila ime Amerika. Leta 1508 je Vespucci po dveh potovanjih v Ameriko postal odgovoren za šolanje kapitanov za oceanska potovanja. Leta 1512 je pomorščak v Sevilli v Španiji umrl za malarijo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1202 je umrl norveški kralj Sverre.

Leta 1562 so v Neaplju prepovedali poljubljanje v javnosti. Za prekršek je bila predvidena smrtna kazen.

Leta 1629 se je rodil ruski car Aleksis I.

Leta 1661 je umrl francoski državnik in kardinal italijanskega rodu Giulio Raimondo Mazzarino, bolj znan kot Jules Mazarin.

Leta 1749 se je rodil Honore Gabriel Riqueti, grof de Mirabeau, francoski revolucionar in soustvarjalec Deklaracije o človekovih pravicah.

Leta 1796 se je Napoleon Bonaparte poročil s svojo prvo ženo Josephine de Beauharnais, ki jo je pozneje okronal za francosko cesarico. Zakon je razpadel, otrok pa nista imela, a si je Napoleon želel dediča. Josephine se je z ločitvijo strinjala, tako da se je Napoleon lahko vnovič poročil z Marijo Luizo, avstrijsko princeso, ki je rodila prestolonaslednika.

Leta 1839 je pruska vlada omejila otroško delo in za zgornjo mejo določila 51 ur dela tedensko.

Leta 1841 je ameriško vrhovno sodišče odločilo, da so bili afriški sužnji, ki so prevzeli nadzor na ladji Amistad, protizakonito prisiljeni v suženjstvo, zato so jih osvobodili. S tem se je dolga zgodba o sužnjih, ki so jih prek Kube tihotapili v ZDA, kjer je bil uvoz novih sužnjev iz Afrike prepovedan, končala. Ujeti Afričani so se na ladji uprli, vendar za to po odločitvi vrhovnega sodišča niso odgovarjali.

Leta 1862 sta se v ameriški državljanski vojni prvič spopadli dve vojni ladji.

Leta 1916 je Pancho Villa skupaj s 1.500 mehiškimi jezdeci napadel mesto Columbus in ubil 17 ljudi.

Leta 1923 se je rodil avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec za kemijo Walter Kohn.

Leta 1929 se je rodil nekdanji premier in predsednik Gvajane Desmond Hoyte.

Leta 1931 so v Leipzigu preizkusili prvi elektronski mikroskop.

Leta 1934 se je rodil ruski kozmonavt Jurij Aleksejevič Gagarin, ki je kot prvi vesoljec 12. aprila 1961 obkrožil Zemljo. Umrl je v letalski nesreči leta 1968. Na kozmodromu Bajkonur sta se 12. aprila 1961 kozmonavta Jurij Gagarin in German Titivo, ki je bil rezervni vesoljec, oblekla v oranžna vesoljska skafandra in se odpravila proti avtobusu, ki ju je odpeljal do izstrelitvene ploščadi. Za izstrelitev je bila pripravljena nosilna raketa Vostok z vesoljsko ladjo Vostok.

Ob 9.07 po moskovskem času so vključili raketne motorje. Polet Vostoka je potekal popolnoma samodejno. Vesoljska ladja Vostok 1 je Zemljo obkrožila enkrat, in sicer v orbiti na višini med 169 in 315 kilometri. Sporočilo o prvem poletu človeka v vesolje so sovjetske radijske postaje objavile ob 10.02, ko je bil Gagarin še vedno v orbiti. Približno 7 kilometrov nad površjem pa se je na Vostoku odprla loputa in prvi vesoljec se je katapultiral iz vesoljske ladje. Jurij Gagarin je 108 minut po izstrelitvi s padalom pristal blizu mesta Engel v Sovjetski zvezi. Prvi vesoljski polet s posadko v zgodovini človeštva je bil tako končan.

Leta 1945 so ameriški bombniki bombardirali Tokio. V bombnem napadu je umrlo več kot 100 tisoč ljudi.

Leta 1957 je otočje Aleuti stresel potres z močjo 9,1 po Richterju.

Leta 1959 so začeli prodajati punčko Barbie. Prva barbika je bila oblečena v črno-bele kopalke, lase pa je imela spete v konjski rep. Kmalu je punčka Barbie postala prava prodajna uspešnica.

Leta 1964 je podjetje Ford Motor Company izdelalo prvega forda mustanga.

Leta 1967 je Stalinova hčerka Svetlana Alulujeva pobegnila v ZDA.

Leta 1974 je umrl ameriški psiholog in Nobelov nagrajenec Earl Wilbur Sutherland mlajši.

Leta 1976 je v nesreči vlečnice v Cavaleseju umrlo 42 ljudi.

Leta 1977 je ducat muslimanskih skrajnežev napadlo tri stavbe v Washingtonu. Ubili so enega človeka, več kot 130 pa so jih zajeli. Krizo so rešili dva dni pozneje.

Leta 1981 je umrl nemški molekularni biolog, Nobelov nagrajenec iz leta 1969 Max Delbrück.

Leta 1983 je umrl švedski psiholog in Nobelov nagrajenec Ulf von Euler.

Leta 1986 so ameriški vojaški potapljači našli hudo poškodovano kapsulo vesoljskega plovila Space Shuttle Challenger, v kateri je bilo sedem trupel vesoljcev.

Leta 1989 je stavka delavcev podjetja Eastern Airlines dokončno pokopala podjetje, ki je bankrotiralo.

Leta 1990 je zdravnica Antonia Novello prisegla kot vrhovna kirurginja ZDA in postala prva ženska in Latinskoameričanka na tem položaju.

Leta 1991 so v Beogradu množično demonstrirali proti Slobodanu Miloševiću. Dva človeka sta umrla, vojska pa je na ulice poslala tanke.

Leta 1993 je Rodney King pričal pred poroto v Los Angelesu proti policistom, ki so ga napadli in ga med aretacijo surovo pretepli.

Leta 2003 je umrl predsednik Nauruja Bernard Dowiyogo.

Leta 2004 je bil John Allen Muhammad obsojen na smrt, Lee Boyd Malvo pa na dosmrtno ječo zaradi napadov s strelnim orožjem na območju Washingtona, Marylanda in Virginije oktobra 2002.

Leta 2004 je v terorističnem napadu v restavraciji v Istanbulu umrl en človek, pet pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2007 je umrl ameriški pevec Brad Delp, rojen leta 1951.