Bil je eden izmed ustanoviteljev legendarne skupine The Beatles, pozneje se je podal v samostojno glasbeno kariero, deloma skupaj z Yoko Ono. Poskušal se je tudi kot pisatelj, režiser in založnik. 8. decembra 1980 so ga v New Yorku ustrelili. Znane so njegove skladbe Imagine, Mother, Stand by me in Woman.

Leta 1047 je umrl papež Klement II.

Leta 1201 se je rodil francoski teolog Robert de Sorbon, spovednik francoskega kralja Ludvika IX.

Leta 1238 je Juan I. Aragonski osvojil Valencio in ustanovil Kraljestvo Valencia.

Leta 1261 se je rodil kralj Dinis Portugalski.

Leta 1446 so v Koreji ustanovili abecedo hangul.

Leta 1514 sta se poročila Louis XII. Francoski in Marija Tudor.

Leta 1562 je umrl italijanski anatom Gabriele Falloppio.

Leta 1569 je umrl ruski princ Vladimir Staritski.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1586 se je rodil regent Tirolske nadvojvoda Leopold V. Avstrijski.

Leta 1597 je umrl japonski šogun Ašikaga Yošiaki.

Leta 1604 so v ozvezdju Kačenosca opazili supernovo SN 1604.

Leta 1651 je lord protektor angleške republike, podeželski plemič Oliver Cromwell, izdal zakone o plovbi, t. i. navigacijske akte, ki so določali, da smejo tuje izdelke uvažati v Anglijo ali v njene kolonije samo angleške ladje ali tiste, na katerih je polovica posadke angleška.

Leta 1701 so v Old Saybrooku v Connecticutu ustanovili Collegiate School of Connecticut, ki se je pozneje preimenovala v univerzo Yale.

Leta 1709 je umrla prva vojvodinja Clevelandska, ljubica kralja Charlesa II. Angleškega, Barbara Palmer.

Leta 1757 se je rodil francoski kralj Karel X.

Leta 1771 se je v bližini finske obale potopila nizozemska trgovska ladja Vrouw Maria.

Leta 1776 je pater Francisco Palou ustanovil misijon svetega Frančiška Asiškega. Iz misijona je zraslo mesto, ki ga danes poznamo kot kalifornijsko mesto San Francisco.

Leta 1789 je avstrijski feldmaršal Gideon Ernst Laudon porazil Turke in zavzel Beograd.

Leta 1796 se je rodil angleški egiptolog Joseph Bonomi mlajši.

Leta 1806 je umrl afriško-ameriški astronom, matematik, urar, izumitelj, pisatelj in založnik Benjamin Banneker.

Leta 1806 je Prusija napovedala vojno Franciji.

Leta 1812 so ameriške čete pri jezeru Erie zajele dve britanski ladji - HMS Detroit in HMS Caledonia.

Leta 1820 je Guayaquil razglasil neodvisnost od Španije.

Leta 1831 je bil ubit grški voditelj Ivan Capodistria.

Leta 1840 se je rodil britanski umetnik Simeon Solomon.

Leta 1852 se je rodil nemški kemik, ki je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado, Hermann Emil Fischer.

Leta 1857 je umrl češki gozdar in izumitelj Josef Ressel, najbolj znan po izumu ladijskega vijaka.

Leta 1857 se je rodil hrvaški književnik Ivo Vojnović.

Leta 1859 se je rodil francoski častnik judovskega rodu Alfred Dreyfus. Zaradi domnevne izdaje vojaških skrivnosti Nemcem je bil obsojen na dosmrtno izgnanstvo. Dejanskega krivca majorja Mario Chalesa Esterhazyja so izsledili leta 1896.

Leta 1871 je bil veliki požar v Chicagu pod nadzorom.

Leta 1874 je bila po sporazumu v Bernu ustanovljena poštna zveza.

Leta 1879 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Max von Laue.

Leta 1888 se je rodil ruski komunistični voditelj in ekonomist Nikolaj Ivanovič Buharin.

Leta 1888 so za javnost odprli spomenik Washingtonu.

Leta 1892 se je rodila ruska pesnica Marina Cvetajeva.

Leta 1892 se je rodil srbski pisatelj Ivo Andrić. Leta 1961 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Njegova najbolj znana dela so Most na Drini, Travniška kronika in Gospodična. Umrl je leta 1975.

Leta 1909 se je rodil francoski filmski režiser in igralec Jacques Tati, s pravim imenom Jacques Tatischeff, ki je postal znan po komičnih filmih, v katerih je portretiral ljudi, ki se niso dobro znašli v modernem mehaniziranem svetu.

Leta 1911 se je rodil ameriški fotograf Joe Rosenthal, ki je posnel slavno fotografijo z otoka Ivo Džima.

Leta 1914 so nemške čete osvojile Antwerpen.

Leta 1916 se je začela osma soška fronta, ki se je končala 12. oktobra istega leta.

Leta 1933 se je rodil angleški zdravnik sir Peter Mansfield, ki je leta 2003 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1934 je bil v atentatu, ki so ga ob podpori italijanskih fašistov pripravili hrvaški ustaši, ubit jugoslovanski kralj Aleksander I.

Leta 1934 je bil ubit predsednik francoske vlade Louis Barthou.

Leta 1936 so generatorji na jezu Boulder (pozneje so ga preimenovaliv jez Hoover) začeli proizvajati elektriko. Jez Hoover leži na reki Colorado in je od Los Angelesa oddaljen približno 1.300 kilometrov.

Leta 1940 so nemška letala ponoči napadla Veliko Britanijo in zbombardirala Katedralo svetega Pavla.

Leta 1941 je prišlo do zrušenja pronemškega režima v Panami.

Leta 1942 je Rdeča armada odstranila nazive in funkcije političnih komisarjev.

Leta 1942 je Avstralija po podpisu statuta westminstrske osvojitvene listine pridobila avtonomijo.

Leta 1943 je umrl nizozemski fizik Pieter Zeeman, ki je bil za svoje delo leta 1902 nagrajen z Nobelovo nagrado.

Leta 1944 sta se v Moskvi na devetdnevni konferenci sešla britanski premier Winston Churchill in premier Sovjetske zveze Joseph Stalin, da bi govorila o prihodnosti Evrope.

Leta 1946 se je v Carigradu rodila ekonomistka in prva turška premierka Tansu Çiller.

Leta 1955 se je rodil britanski atlet Steve Ovett. Na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980 je osvojil zlato medaljo v teku na 800 m, na 1.500 m pa si je pritekel bron. Ovett in Sebastian Coe sta kraljevala na srednjih progah v osemdestih letih.

Leta 1958 je umrl papež Pij XII.

Leta 1920 se je rodil norveški pisatelj Jens Bjorneboe.

Leta 1928 se je rodil finski skladatelj Einojuhani Rautavaara.

Leta 1941 je umrla ameriška igralka in pevka Helen Morgan.

Leta 1944 se je rodil britanski glasbenik, član skupine The Who, John Entwistle.

Leta 1944 se je rodil jamajški pevec Peter Tosh.

Leta 1954 se je rodil ameriški televizijski igralec Scott Bakula.

Leta 1958 se je rodil ameriški igralec Michael Pare.

Leta 1967 je umrl francoski pisatelj Émile Salomon Wilhelm Herzog, znan kot André Maurois.

Leta 1978 je umrl belgijsko-francoski pevec Jacques Brel.

Leta 1978 se je rodil irski glasbenik, član skupine Westlife, Nicky Byrne.

Leta 1962 je v Ljubljani umrl slovenski znanstvenik, publicist in šahist dr. Milan Vidmar.

Leta 1963 je Uganda postala republika.

Leta 1963 je v severovzhodni Italiji v zdrsu zemlje izza jezu Vajont umrlo več kot dva tisoč ljudi. Zdrs je povzročil nastanek velikanskega vala, ki se je prelil čez jez.

Leta 1967 se je rodil romunski nogometaš Gheorghe ''Gica'' Popescu. V devetdesetih letih je bil poleg Gheorgheja Hagija najboljši romunski igralec. Za izbrano vrsto je odigral 115 tekem in dosegel 16 golov. Romuni so igrali na svetovnih prvenstvih leta 1990, 1994 in 1998, na evropskih pa leta 1996 in 2000. Popescu je zablestel tudi v dresu Barcelone (1995-97) in Galatasaraya (1997-2001).

Leta 1970 je bila v Kambodži razglašena Kmerska republika.

Leta 1970 se je rodila ameriška igralka Savannah.

Leta 1970 se je rodila Švedinja Annika Sörenstam, najboljša igralka golfa vseh časov.

Leta 1974 je umrl nemški podjetnik Oskar Schindler, ki je rešil več sto judov iz taborišča.

Leta 1975 se je rodil avstralski nogometaš Mark Viduka.

Leta 1975 se je na 35. rojstni dan svojega slavnega očeta Johna v New Yorku rodil glasbenik in igralec Sean Taro Ono Lennon. Po Seanovem rojstvu se je slavni Beatle Lennon odločil, da bo ostal doma in vzgajal sina, a leta 1980 so ga, kot je znano, na pragu pred domovanjem ubili.

Leta 1986 se je rodila francoska plavalka Laure Manaudou. Na olimpijskih igrah 2004 v Atenah je osvojila zlato na 400 m prosto in srebro na 800 m prosto. Septembra 2009 je presenetljivo končala kariero, vrnila se je leta 2011, na olimpijskih igrah v Londonu pa je bila popolnoma zunaj forme.

Leta 1989 je uradna tiskovna agencija v Sovjetski zvezi poročala o pristanku NLP-ja v Voronezhu.

Leta 1989 je v Leipzigu, takratni Vzhodni Nemčiji, 70 tisoč protestnikov zahtevalo demokratične reforme v državi.

Leta 1992 je 13-kilogramski meteorit padel na dovoz doma družine Knapp v Peekskillu v New Yorku.

Leta 1995 je umrl ministrski predsednik Velike Britanije Alec Douglas-Home.

Leta 2002 so košarkarji Uniona Olimpije v 1. krogu Evrolige v skupini B v Malagi premagali Unicajo s 77:70. Zmaji so sanjsko začeli evropsko sezono. Prvo četrtino so dobili z 22:12, ob polčasu pa so zeleno-beli vodili s 43:33. Gostitelji so se minuto pred koncem nevarno približali (70:73). Roberts Štelmahers je 58 sekund pred koncem zadel oba prosta meta, Vladimer Boisa pa je deset sekund kasneje zapečatil usodo Špancev. Pri gostiteljih je največ točk dosegel Esteller (11), pri Ljubljančanih pa Joško Poljak (19).

Leta 2004 so v Afganistanu izvedli prve demokratične volitve.

Leta 2004 je slovenska nogometna reprezentanca v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Celju z 1:0 ugnala Italijo. Odločilni gol je dal Boštjan Cesar.