Kaj lahko kot posamezniki storimo, da (p)ostanemo konkurenčni kader ene najbolj zaposljivih in plačanih panog na svetu (IKT) in kaj lahko storijo podjetja, da v kar se da majhni meri občutijo globalno pomanjkanje kadra IKT v poslovanju?

Ne pozabimo – leta 2021 je Slovenija sprejela strategijo digitalne transformacije gospodarstva z namenom postati ena izmed prvih treh držav EU po kazalniku integracije naprednih digitalnih tehnologij v gospodarstvu do leta 2030. Ali boste med posamezniki, ki bodo potrebo po znanju na področju IKT dobro izkoristili?

Informacijsko-komunikacijska tehnologija je hitro postala temeljno znanje za normalno in optimalno delovanje podjetij ter vsakdana posameznika. Na trgu poteka boj za znanje s področja IT-ja na več nivojih in "profilih" posameznikov:

• pri obstoječih IT strokovnjakih, ki morajo nenehno ostati v koraku s časom in standardi,
• pri zaposlenih, katerih delovna mesta se vse bolj prepletajo z digitalnimi orodji za zagotavljanje konkurenčnosti in optimizacijo delovnih procesov,
• pri brezposelnih in mladih, ki želijo vstopiti na trg dela, a potrebujejo kompetence.

Kaj sploh je IKT?

Ali niste prepričani, če potrebujete IKT pri delu ali v zasebnem življenju? Informacijsko-komunikacijska tehnologija je celovito področje, ki zajema tako informacijsko tehnologijo (IT) kot tudi komunikacijsko tehnologijo (KT). Informacijska tehnologija se nanaša na uporabo računalnikov, programske opreme, omrežij itd., medtem ko komunikacijska tehnologija zajema področja, kot so telekomunikacije, internet, mobilne komunikacije in podobno.

V praksi IKT obsega znanje s področja:

• komuniciranja (uporaba e-pošte, video klicev, aplikacij za klepet),
• spletnega nakupovanja,
• bančništva (varna in smotrna uporaba spletnega bančništva),
• upravljanja doma (pametne naprave ter aplikacije za nadzor in avtomatizacijo domačih sistemov – termostati, varnostne kamere, pametne luči),
• zdravja (uporaba pametnih zapestnic in ur, platforme za telemedicino in spremljanje telesnih aktivnosti),
• izobraževanja (platforme za izobraževanja, video konference, učenje na daljavo, pridobivanje novih veščin),
• zabave (prenašanje glasbe in filmov, igranje iger prek spletnih platform, pretakanje vsebin na zahtevo)
• potovanj (uporabe spletnih storitev za rezervacijo letalskih vozovnic, prenočišč, avtomobilov in atrakcij, iskanje informacij in komunikacija med potovanjem).

Zakaj je izziv zaposlovanja ravno IKT?

Narobe bi bilo, če ne bi izpostavili, da na globalnem nivoju močno primanjkuje tudi kadra druge profesije, na primer proizvodnih delavcev, voznikov in gostincev. V samem vrhu kadrov, ki jih primanjkuje, pa se že leta pojavlja tudi kader z znanjem s področja IKT. Posebnost je, da je ta poklic v primerjavi z ostalimi deficitarnimi poklici nadpovprečno plačan, zelo iskan, pa tudi fizično precej manj naporen. Zakaj potem tak primanjkljaj?

Odgovor je preprost – povpraševanje presega ponudbo. Na potrebe po digitalizaciji posameznikov in podjetij sta pokazali že svetovna kriza in čas korone. Pospešena digitalna preobrazba (pri kateri močno zaostajamo za ostalimi evropskimi državami) pa je poskrbela za to, da se je vrzel le še poglobila. Kljub temu da v Sloveniji število podjetij (in njihovi prihodki), ki delujejo v IT panogi, pospešeno raste, pa se istočasno povečuje tudi potreba po ustrezno usposobljenem kadru v podjetjih, ki niso povezana z IT-jem.

Vse večji del delovnih mest obsega delo s stroji in programiranje, računalniško vodenje, elektronske evidence, digitalno poslovanje, v zadnjem času pa se je na trg prikradla še umetna inteligenca, ki jo v letu 2024 uporablja še zelo majhen odstotek podjetij.

Dodaten dejavnik, ki prispeva k manjšemu številu IKT kadra, je tudi dejstvo, da je ta poklic pretežno tretiran kot moški poklic. V panogi naj bi delalo le okoli 17 % žensk, kar prikazuje znatno pomanjkanje zastopanja ženskega spola v panogi.

Slovenija na prvem mestu – žal to ni nič dobrega

Na podlagi Eurostat raziskave (Eurostat, 2022) se v državah članicah EU kar tretjina podjetij (v Sloveniji 78 %, na Češkem 77 % in v Nemčiji 76,6 %) sooča z izjemnimi težavami pri zaposlovanju ali rekrutiranju specialistov s področja IKT.

Slovenija torej zavzema neslavno prvo mesto po težavah pridobivanja IKT kadrov. "Letno naj bi potrebovali med 5000 in 6000 strokovnjakov s področja IKT, usposobimo pa jih le okoli 2500", je za GZS povedal Nenad Šutanovac. "Obstaja 54 izobraževalnih programov v Sloveniji, ki vodijo v digitalne poklice, letno jih zaključi šolanje približno 1200. K temu številu dodaja še študente in srednješolce, ki ne zaključijo šolanja, pa se vseeno zaposlijo v teh poklicih, se pravi imamo letni prirast med 2000 in 2500 strokovnjakov. Potrebovali bi jih 3000 več," pove.

Vas zanimajo Eurostat rezultati za dve leti prej? V letu 2020 je bil odstotek podjetij, ki so izpostavili težavo pri zaposlovanju ali rekrutiranju specialistov s področja IKT, 69-%. To pomeni, da se – kljub zavedanju o situaciji – digitalna preobrazba in potreba po IKT kadru še vedno povečujeta hitreje kot ponudba usposobljenega kadra. Povprečje Evropske unije je bilo leta 2023 63,7 %, leta 2020 pa 55 %.

Pričakujemo lahko, da se bo številka v naslednjih letih le še povečevala. Pomembno je, da pospešeno povečujemo tovrstno izobraževanje, vpeljujemo digitalne veščine v vzgojno-izobraževalne ustanove in spodbujamo vseživljenjsko učenje s področja IKT.

Kako torej doseči večjo stopnjo digitalne pismenosti, optimizirati delovni proces ali pa vstopiti na trg dela IKT?

Lahko seveda čakamo, da politični sistem poenoti mnenje z relevantnimi deležniki ter vzpostavi sisteme, kot je povečanje poučevanja informatike in računalništva v šolskem sistemu, in omogoči večje število vpisov v izobraževalnih ustanovah.

Toda največ lahko storimo mi sami. Na voljo je veliko učnih materialov, programov in tečajev, ki vam lahko nudijo te nujno potrebne veščine. V digitalnem svetu imamo izjemno priložnost (ki je lahko tudi prednost), s katero imamo dostop do vsebin preko spleta v živo, prav tako pa so nam na voljo posnete vsebine in nešteto praktičnih primerov, ki pomagajo pri učenju.

Ta dejstva lahko vsak posameznik izkoristi sebi v prid – z novim znanjem s področja informacijske tehnologije in digitalnih orodij boste veliko bolj zaposljivi, na trgu dela pa boste konkurirali s tistimi, ki se tega področja in izobraževanja izogibajo.

Učenje s področja IKT se lahko začne pri nas samih

Ne glede na to, na kakšen način se najlažje učite – na spletu je dostopno prav vse za razmeroma majhen denarni vložek.

Pridobite nujno potrebno IKT znanje v podjetju, v katerem ste

Znotraj podjetja je veliko procesov, ki bi bili lahko bistveno bolj optimizirani, pospešeni in narejeni z manj napora (ali manj vključujočih zaposlenih). Nekatera podjetja se tega zavedajo, nekatera pa še zdaleč ne. Če se kot zaposleni v podjetju soočate s težavnimi procesi, premislite, kako bi jih lahko optimizirali. Zagotovo obstajata način in znanje, ki vam lahko pri tem pomagata. Delodajalcu lahko z nekaj argumenti pojasnite, kako lahko denarni vložek za izobraževanje izkoristite podjetju (in sebi) v prid. Kot zaposleni se morate zavedati, da ste v zelo dobrem položaju za pogajanja, pod kakšnimi pogoji boste delali.

Izobražujte se na lastno pest, za lastne interese

Že dolgo se govori in še vedno velja – znanja vam ne more vzeti nihče. Kot šola programiranja in IT veščin Smartninja veliko komuniciramo s tečajniki. Razlog, da se posamezniki odločijo za izobraževanja pri nas, je predvsem povečanje digitalnih kompetenc, zadnji dve leti pa vidimo konkretno porast vpisa zaposlenih s strani podjetij. Z obstoječimi tečaji pomagamo začetnikom vstopiti na trg programiranja – pa če bi to počeli v prihodnosti ali ne. Marsikatera veščina v programiranju je lahko namreč zelo uporabna tudi na drugih področjih. Na podlagi odgovorov tečajnikov so najbolj izpostavljene novo pridobljene veščine naslednje: znanje upravljanja s podatki in branje podatkov, logično razmišljanje, sposobnost in možnost razumevanja predikcij poslovnih izidov, nagnjenost k rešitvi izzivov in vzpostavljanje sistemov od začetka do konca. Nekateri so se po koncu tečajev tudi odločili za konkretno spremembo kariere in postali spletni razvijalci, razvijalci aplikacij, podatkovni inženirji ali pa vodje IT projektov in produktov.

Podjetja bi morala v izobraževanje in prekvalifikacijo vložiti vsaj še enkrat toliko kot do zdaj

Kot že omenjeno, je izobraževanje in zaposlovanje kadra z močnimi IKT veščinami eden ključnih izzivov digitalne preobrazbe gospodarstva in prebivalstva, delež podjetij s strategijo reševanja tega izziva pa je nizek. Po Zorkovih podatkih "povprečno podjetje vlaga približno 2–4 % prihodkov. Če bi želeli razvijati procese digitalizacije, bi morali vlagati med 6–8 %", izpostavi. Številke govorijo zase. Podjetja naj v povečanem obsegu delajo v smeri izobraževanja in prekvalifikacije kadra.

Na voljo je veliko tečajev, izobraževanj, mentorjev in coachev, pa tudi šol, ki ponujajo izobraževanja za najrazličnejše potrebe.

Ker sami sodelujemo z veliko podjetji, ki prijavljajo svoje zaposlene, imamo odličen vpogled v potrebe in znanja, ki jih podjetja v največji meri potrebujejo. Cilj je, da se medsebojno sporazumevamo in dodajamo znanje s področja veščin, ki jih podjetja in posamezniki potrebujejo.

Samo lani smo, na primer, dodali tečaje, kot so Programiranje z AI (Uporaba ChatGPT za optimiziranje kode in programerskih izzivov), Programiranje za ženske (Python, ki je vseskozi uporaben v podatkovnem inženiringu, spletnem razvoju, razvoju aplikacij in razvoju programske opreme), Programiranje v Unity (razvijanje računalniških iger) in tečaj Blender (3D modeliranje), ter konkretno posodobili tečaje SQL in baze podatkov in najbolj prodajan tečaj spletnega razvijanja Web Development 1 in 2.

Kot šola programiranja številka 1 v Sloveniji smo visoko fleksibilni – vedno izvajamo spletne tečaje v živo, omogočamo plačilo na obroke ter prilagajamo kurikulume in čas izvajanja tečaja.

Z znanjem in visoko strokovnostjo naših inštruktorjev jamčimo, da smo najbolj optimalna izbira izvajalca tečajev. Prepričajte se sami!

Zavedati se je treba, da kakršnokoli izobraževanje predstavlja le kratkoročni strošek, a dolgoročno predstavlja odlično investicijo v znanje – to ne velja le za podjetja, ampak tudi za posameznike. Ker smo kot šola programiranja na IT trgu prisotni že od leta 2015, vestno spremljamo zaposlitvene oglase. Najbolj nas navdušuje, da zadnje čase na zaposlitvenih oglasih vse več podjetij izpostavlja možnosti izobraževanj – tako internih kot tudi eksternih.

Kaj nas čaka do leta 2030?

Do leta 2030, dokler traja trenutna digitalna strategija Slovenije, lahko pričakujemo aktivno udejstvovanje s področja znanja IKT – ne le v šolstvu, ampak tudi na individualnem nivoju ter znotraj malih in srednjih podjetij. Ključno je, da se kar se da hitro priključite izobraževanju in učenju o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah na vseh nivojih. Pri tem vam lahko pomagajo številni spletni viri in šole, ki ponujajo tovrstna izobraževanja.

^Vir:

^{Eurostat (12. 7. 2023). EU companies face difficulties in hiring ICT experts. Dostopno prek https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/ddn-20230712-1#:~:text=Among%20EU%20members%2C%20in%20Slovenia,difficulties%20in%20filling%20ICT%20vacancies.
Bloomberg Adria TV. (6. 12. 2023). Neslavno prvo mesto v pomanjkanju IKT-kadrov. Dostopno prek
https://si.bloombergadria.com/bloomberg-adria-tv/bloomberg-adria-tv/41772/neslavno-prvo-mesto-v-pomanjkanju-ikt-kadrov/news
Glas gospodarstva, GZS. (november 2023). Po znanju smo napredni in konkurenčni. Intervju. Dostopno prek https://www.gzs.si/Portals/Panoga-ZIT/Vsebine/novice-priponke/Po%20znanju%20smo%20napredni%20in%20konkuren%C4%8Dni.pdf?timestamp=1673003676201}