Danes z njim gradimo vse od podtalnih struktur do najvišjih stavb. Študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani pa so raziskovali njegovo uporabnost v obliki betonskih izdelkov za dom in kot urbano opremo. Ogledate si jih lahko do sredine maja v središču Ljubljane, na razstavi »Beton 2.0: dom in svet«, v Mali galeriji Banke Slovenije.
Pred 200 leti smo dobili portlandski cement. Z njim je bila postavljena osnova, da smo zgradili moderno civilizacijo. 150 let nazaj smo se srečali z armiranim betonom. Pred 102 leti pa je bil narejen strešnik v vasi Praše ob Savi blizu Kranja, ki je bil po pripovedovanju narejen že s cementom iz Salonita Anhovo (danes Alpacem Cement), kjer so začeli cement proizvajati leta 1921. Ena od prvih serij cementa na območju Slovenije se nahaja v strešniku, ki ga je udeležencem odprtja razstave pokazal dr. Luka Zevnik iz podjetja Zevnik Lab, ki je študentom na delavnici predajal svoje bogato znanje s področja oblikovanja betona.
Dobro narejen beton ima izjemno trajnost
Strešnik iz cementa je zdržal več kot 100 let, kar kaže na izjemnost tega materiala. »Ko govorimo o betonu, govorimo o materialu, ki ima izjemno trajnost, če je pravilno narejen in pravilno načrtovan. Že pred sto leti so iz cementa znali narediti strešnik, ki je zdržal vse do danes. Inženirji pa imamo danes cel diapazon materialov in tehnologij, da znamo narediti bistveno kvalitetnejši material. Tako smo skozi delavnice ugotavljali, kako pozitivna je interakcija inženirja, ki se ukvarja z materialom, in arhitekta, ki razume kaj je proizvod in kako se material uporabi v praksi. S študenti smo začeli ustvarjati lepe izdelke, ki nimajo vrednosti samo v materialu, ampak tudi v obliki in funkcionalnosti,« pojasnjuje Zevnik.
Študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so na dveh oblikovalskih delavnicah, ki sta nastali na pobudo podjetja Alpacem Cement in tehnološkega podjetja Zevnik Lab, raziskovali različne uporabnosti betona. Na delavnici Doma z betonom so razvijali izdelke iz betona za domačo uporabo, na drugi delavnici pa so oblikovali urbano opremo. Nastali so izjemni koncepti in izdelki, izbor nekaj oblikovalskih zasnov iz betona je tudi razstavljen v Mali galeriji Banke Slovenije v Ljubljani do 16. maja.
Inovativne uporabe betona temeljijo tudi na sodelovanju stroke in industrije
Delavnice in razstava so odličen prikaz dobre prakse sodelovanja stroke in industrije. »Študenti iz teh izkušenj pridobijo neprecenljive lekcije, ki jim bodo koristile v prihodnosti, ko zapustijo varno zavetje akademskega okolja. Kljub temu, da so bili v fakultetnem okolju podučeni s strani izkušenih profesorjev, so se zdaj soočili z realnimi izzivi praktičnega dela,« pravi prof. Mihael Dešman, dekan Fakultete za arhitekturo UL.
Čeprav moderen beton poznamo le okoli 150 let, je v tem kratkem času najmlajši izmed najpomembnejših konstrukcijskih materialov pridobil absoluten primat pri gradnji, pa izpostavlja dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave podjetja Alpacem Cement. »Betona v gradbeništvu uporabimo več kot vseh drugih gradbenih materialov skupaj. Z novimi izzivi, s katerimi se družba spopada, bo njegova vloga le še pomembnejša. Zato je lepo, da se mladi že med študijem srečajo z njim in ga uporabljajo na inovativne načine.«
