Poleg tega, da pomaga pri izgradnji kosti in zob, pa pripomore tudi k normalnemu delovanju našega imunskega sistema, pomaga zmanjševati vnetja ter pomaga pri delitvi celic. Poleg vitamina C je eden izmed vitaminov, o katerih se v zadnjem času veliko piše in govori. Kot posledica takšne izpostavljenosti pa so se z dejstvi in splošnim znanjem razširili tudi miti o tovrstnem vitaminu. Preberite si 9 najpogostejših trditev o vitaminu D, so resnica ali laž?
1. Več je boljše
Že osnovnošolska kemija nas uči, da je vsaka stvar v prekomernih količinah škodljiva in vitamin D ni nobena izjema. Res je, da do preveč vitamina D v telesu pride redko, kajti koža sama uravnava proizvodnjo, toda to ne pomeni, da posledice niso nič manj hujše. Do prevelikega vnosa vitamina D najpogosteje privede prekomerno uživanje prehranskega dopolnila. Pomembno je torej, da odmerek prilagodite starosti in spolu.
Kot že rečeno, vitamin D v telesu uravnava absorpcijo kalcija, višek vitamina pa se tako kaže s kopičenjem kalcija v telesu. Simptome prevelike količine vitamina D lahko prepoznamo kot šibke in oslabele mišice, glavobol, slabost ter bolečine v kosteh. V najhujših primerih lahko pride do hospitalizacije.
Trditev, da je večja količina vitamina D boljša, je torej mit.
2. Sonce pomaga pri tvorbi vitamina D
Vitaminu D pravimo »sončni vitamin« z razlogom. Ko naša koža pride v stik s sončno svetlobo, natančneje z ultravijoličnimi žarki, s pomočjo kemijskega procesa svetlobo pretvori v Vitamin D. Ta, nato potuje do jeter in ledvic, kjer se pretvori v aktivno obliko.
Večina ljudi dobi nekaj vitamina D z izpostavljenostjo soncu, toda količina le tega zaradi različnih faktorjev pogosto ne doseže nivoja, ki bi ga moral. Najpogostejši faktorji so oblačno vreme, letni čas, čas dneva, barva kože (raziskave so pokazale, da ljudje s temnejšo poltjo ne proizvajajo vitamina D, tako dobro kot tisti s svetlejšo) in sončna krema. Prav tako se človeško življenje vse bolj pomika v zaprte prostore, kar pa še pripomore, da v naše telo ne vnesemo dovolj vitamina D.
Strokovnjaki trdijo, da bi moralo 5-30 minut na soncu dnevno, med 10. in 16. uro, brez kreme z UV zaščito, zadostovati naši dnevni potrebi po vitaminu D. Ker pa se s soncem izpostavljamo tudi kožnemu raku in nezaželenim gubam, pa zdravniki predlagajo uporabo zaščitne kreme s faktorjem 15 ali več, seveda pa to pomeni, da je treba izpostavljenost soncu prav tako povečati.
Torej je resnica, da sonce pomaga pri tvorbi vitamina D.
3. Vsakodnevna prehrana je dovolj
Res je, da marsikatera hrana vsebuje vitamin D, na primer jajca, mleko, žitarice ter cheddar sir so res izvrstni viri, ampak se v tej hrani količinsko nahaja premalo vitamina D, da bi zadostili našo dnevno potrebo. Na primer, eno veliko jajce vsebuje 1,1 μg od stotih, ki jih potrebujemo za priporočeni dnevni vnos.
Dejstvo je, da s temi živili lahko prispevamo k nekaj vitamina D v svoj sistem, ampak za pravilno delovanje svojega telesa se bomo morali bolj zanesti na sonce ali prehranska dopolnila.
Vsakodnevna prehrana torej ni dovolj za dnevno količino vitamina D, torej je ta trditev mit.
4. Vitamin D za imunski sistem
Jesen in zima sta hladnejša letna časa, ki v naša življenja prinašata drugačno radost od poletja in pomladi. S hladnejšim vremenom pa prineseta tudi prehladno obdobje. V sezoni prehladov hitro pograbimo po vitaminu C, velikokrat pa pozabimo na pomembno vlogo, ki jo v našem telesu opravlja vitamin D.
Ko govorimo o imunskem sistemu, govorimo o zapletenem sistemu celic in organov, ki branijo organizem pred bakterijami in virusi. Vitamin D igra ključni pomen pri aktivaciji belih krvničk (limfocit-T). To so tako imenovane celice ubijalke, ki so zadolžene za uničenje vsakega tujka v telesu. Ko telo zazna bakterijo, virus, rakavo celico ali drugače nevaren tujek, te celice postanejo aktivne, toda ob pomanjkanju vitamina D ta reakcija pride prepozno in posledično telo zboli.
Vitamin D torej pomaga pri dobrem imunskem sistemu, zato je ta trditev resnica.
5. Vitamin D zmanjšuje telesno težo
Primerjalna raziskava NIH (National Institute of Health) je pokazala povezanost med debelostjo in pomanjkanjem vitamina D v krvi. Vitamin D namreč neposredno vpliva na inzulinsko odvisnost in presnovo maščob. Na primer, če je delež maščobnih celic v telesu previsok, se vitamin pospešeno porablja. Zaradi tega ljudje z višjim indeksom telesne mase (nad 25), potrebujejo 2- do 3-krat več vitamina D na dan.
Ameriška raziskava je celo pokazala, da klinično obilnejši ljudje, ki imajo nizko kalorično dieto, redno telovadijo in jejo prehransko dopolnilo z vitaminom D, izgubljajo telesno težo hitreje, kot tisti, ki so v življenje uvedli enake spremembe z izjemo prehranskega dopolnila.
Povezanosti telesne teže in vitamina D sicer ne moremo zanikati, ne moremo pa trditi, da zmanjšuje delež maščobe v telesu, zato je ta trditev mit.
6. Starost vpliva na to, koliko vitamina D potrebujemo
S starostjo se povečuje tudi potreba po vitaminu D, saj se z leti proizvodnja in absorpcija vitamina D občutno zmanjša. Posledično je zato dnevni odmerek vitamina D za starejšega posameznika večji.
Vitamin D pa tudi blagodejno vpliva na naše telo, saj krepi kosti in tako zmanjšuje možnost za zlome, ki so v poznejših letih lahko pogosti. Toda kljub temu ne smemo pretiravati z dnevnim vnosom. Raziskave namreč kažejo, da »mega« odmerki niso prav nič bolj efektivni, kar se tiče blagodejnih učinkov vitamina (v tem primeru kopičenje kalcija v kosteh), od priporočenih dnevnih odmerkov.
Starost torej vpliva na količino vitamina D v našem telesu, zato je ta trditev resnica.
7. Vse odrasle ženske potrebujejo enako količino vitamina D
Dejstvo je, da je vsako telo drugačno, kar tudi ni pogojeno s spolom. Prav tako vsaka ženska potrebuje drugačno količino vitamina D, ki je odvisna od prehrane, starosti in predvsem izpostavljenosti soncu. Je pa res, da lahko več vitamina D v obliki prehranskega dopolnila koristi nosečnicam, kar so pokazale tudi nekatere študije. Torej je trditev, da vse odrasle ženske potrebujejo enako količino vitamina D, mit.
8. Vsi bi morali testirati količino vitamina D v telesu pred jemanjem prehranskih dopolnil
Za ohranjanje dobrega zdravja je pomembna optimalna raven vitamina D. Brez testa sicer ni mogoče vedeti, ali je raven vitamina D v vašem telesu optimalna, vendar to ne pomeni, da morate zato narediti test. Testiranje o količini vitamina D v krvi sicer postaja vse pogostejše, vendar če uživate priporočene količine, bo raven vitamina D zadostna.
Večina ljudi torej ne potrebuje testiranja za vitamin D. Testiranje pa je pomembno za določene skupine. V te skupine spadajo ljudje, ki so institucionalizirani, bolniki z gastrointestinalno motnjo ali osteoporozo, tisti, ki so imeli operacijo za hujšanje, otroci, ki so imobilizirani in niso zunaj ter aktivni. Za starejše od 70. let pa je vseeno priporočljivo testiranje. Ljudje, katerih kulturna ali verska prepričanja zahtevajo, da so popolnoma oblečeni, zlasti, če živijo v severnejših krajih, in katerih prehranjevalne navade vključujejo malo ali nič mlečnih izdelkov (obogatenih z vitaminom D), imajo lahko pomanjkanje vitamina D in je priporočljivo testiranje.
Obvezno testiranje za vitamin D je torej mit.
9. Prehranska dopolnila v obliki vitamina D niso tako učinkovita kot izpostavljenost soncu
Prehranska dopolnila v obliki vitamina D obstajajo v dveh oblikah kot vitamin D2 ali D3. Glavna razlika med vitaminom D2 in D3 je, da je vitamin D2 rastlinskega izvora, D3 pa živalskega izvora. Zato je pomembno, da v prvi vrsti uživamo prehranska dopolnila vitamina D3. Prav tako vitamin D2 in D3 nista enaka, ko gre za dvig stanja vitamina D. Oba se sicer učinkovito absorbirata v krvni obtok, vendar ju naša jetra presnavljajo drugače. Jetra metabolizirajo vitamin D2 v 25-hidroksivitamin D2 in vitamin D3 v 25-hidroksivitamin D3. Ti dve spojini sta skupaj znani kot kalcifediol. Kalcifediol je glavna oblika vitamina D v obtoku in njegove ravni v krvi odražajo zaloge tega hranila v telesu. Zaradi tega lahko vaš zdravnik oceni status vitamina D, prav z merjenjem ravni kalcifediola. Kakor koli, pa vitamin D2 daje manj kalcifediola kot enaka količina vitamina D3. Zato je priporočena dnevna enota vitamina D3 v obliki prehranskega dopolnila lahko ravno tako učinkovita kot zadostna izpostavljenost soncu. Ta trditev je torej mit.
Da bi ohranili ustrezno raven vitamina D, poskrbite, da redno uživate raznovrstno hrano, predvsem bogato z vitaminom D, ali preživite zadosti časa na soncu. V kolikor jemljete prehranska dopolnila, je vitamin D3 vaša najboljša izbira. Izberite Canabia vitamin D3, ki vsebuje 2000 μg vitamina D3 in je v kombinaciji z dodanim vitaminom C popolno orožje za hladne jesenske dni.
Je v obliki kapsule in za dnevno priporočen odmerek je dovolj že ena kapsula dnevno! Psst… kapsulo lahko tudi razdrete in prah vmešate v najljubšo pijačo.
Viri:
Arnarson, A. (2018). Vitamin D2 vs D3: What's the difference? Dostopno prek: https://www.healthline.com/nutrition/vitamin-d2-vs-d3
Barrie, L. (2020). 11 Vitamin D Myths and Facts. Sneto z: https://www.everydayhealth.com/vitamin-d/vitamin-d-myths-and-facts/
S. V. (2020). Kakšen je priporočen dnevni vnos vitamina D? Sneto z: https://vizita.si/zdravje/kaksen-je-priporocen-dnevni-vnos-vitamina-d.html
Madjar, B. (2018). Nevarnosti prevelikega vnosa vitamina D. Sneto z: https://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/nevarnosti-prevelikega-vnosa-vitamina-d
Moriarty, C. (2018). Vitamin D Myths »D«-bunked. Dostopno prek: https://www.yalemedicine.org/news/vitamin-d-myths-debunked
Rome, A. (2021). ČEZMERNA TELESNA TEŽA IN VPLIV VITAMINOV. Sneto z: https://bioresona.com/aktualno/88/cezmerna_telesna_teza_in_vpliv_vitaminov/
Vitabalans (2022). Vitamin D – ključni element imunskega sistema. Sneto z: https://vitabalans.fi/sl/vitamin-d-kljucni-element-imunskega-sistema/
Vlahinič, D. (2010). Vitamin D in njegov izjemen vpliv na naše psiho-fizično zdravje! Sneto z: https://www.or-ca.si/blog/domaca-lekarna/vitamin-d/
