Stroka postavlja vprašanja, v katero smer se premikamo v Sloveniji – pri nas namreč veljajo pravila, ki se ne skladajo z zakonodajo EU.
Vzpostavljanje dialoga med deležniki in izmenjava stališč sta vodilna dejavnika razvoja naše družbe, kar se je izkazalo za ključno zlasti na področju gospodarstva. V Sloveniji se namreč srečujemo z odstopanjem pravil od zakonodaje, ki velja za države članice Evropske unije, kar našo državo kljub spodbudnim napovedim za nacionalni gospodarski razvoj postavlja v nezavidljiv položaj. Prav zato je ključno, da so v pogovore o razvoju in spremembah vključeni vsi deležniki, zlasti stroka.
Po napovedih Gospodarske zbornice Slovenije je v zadnjih petih letih povprečna gospodarska rast znašala 2,3 %, v letu 2024 pa se za Slovenijo pričakuje 3,2 % relana rast BDP. Pomnimo, BDP ali bruto domači proizvod je skupna vrednost proizvedenega blaga in storitev, zmanjšana za vrednost sredstev, uporabljenih za njihov proizvod. BDP tako služi kot merilo gospodarske razvitosti države. Na nadaljnjo rast bo pri nas ugodno vplivala še rast zasebne potrošnje ob zmanjševanju inflacijskih pritiskov ter zmerna rast investicij. Pričakuje se tudi okrevanje tujega povpraševanja in posledično povišan izvoz, je v svojih napovedih še objavila GZS.
Bo napovedi okrnila zakonodaja, ki Slovenijo postavlja v nekonkurenčen položaj?
Na 23. Okoljskem dnevu gospodarstva, ki je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije potekal junija letos, je direktorica GZS – Službe za okolje, podnebje in energijo Antonija Božič Cerar predstavila najnovejše spremembe direktive o industrijskih emisijah. Spremembe, potrjene v aprilu 2024, predvsem od industrije v naslednjih 26 letih zahtevajo temeljito preobrazbo. Poudarila je, da je cilj sprememb » čista, krožna in podnebno nevtralna industrija.«
Ob tem se je vprašala, »ali smo na pravi poti, da imamo v Sloveniji posebna pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje in slovenska podjetja pogosto postavljajo v neenakopraven položaj napram tujim tekmecem?« Takšna je tudi nedavno sprejeta novela zakona o varstvu okolja usmerjena zoper edino cementarno v Sloveniji, Alpacem Cement. Ta postavlja mejne vrednosti za sosežig, ki jih s tehnologijo na trgu ni mogoče doseči. Tehnologiji, ki jih zakon neustrezno enači sta namreč tehnološko nezdružljivi in v nasprotju s tem, kar določa evropska zakonodaja. S tem so naša podjetja v zavidljivo nekonkurenčnem položaju v mednarodnem okolju.
Kakšne bodo posledice za Slovenijo, ni jasno
Vprašanja o neskladnosti slovenske in EU zakonodaje je na dogodku postavila tudi Ana Stanič iz E&ALaw. Izpostavila je predvsem neskladnost 18. člena novele ZVO. Ta namreč nasprotuje evropski zakonodaji. Pravila glede industrijskih emisij in BAT zaključki so urejeni na ravni EU, kar pomeni, da so BAT zaključki skladno z evropsko zakonodajo avtomatično del slovenske zakonodaje. Vsakršne spremembe na nacionalni ravni morajo biti zato usklajene s pogoji, določenimi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij. O morebitnih spremembah mora biti obveščena Evropska komisija, te pa morajo biti vpeljane po načelu sorazmernosti. Stanič pravi, da ni še povsem jasno, kakšne bodo posledice eksplicitne kršitve BAT zaključkov za Slovenijo.
Ob spremembah, ki v dialog niso vključile stroke in vseh ključnih deležnikov, se tako postavlja vprašanje – smo z vpeljavo neskladnih sprememb naredili korak naprej ali pet korakov nazaj?
