To od vlagateljev zahteva pomemben premik v strategiji razporejanja kapitala in vzpostavljanju produktivnih povezav s podjetji, s ciljem preoblikovanja dobrih idej v konkretne ukrepe.

V tem kontekstu raziskujemo eno od priložnosti, ki so na voljo vlagateljem za začetek prehoda v boj proti podnebnim spremembam. Gre za mobilizacijo dela ogromnega zneska, ki znaša približno 120 tisoč milijard evrov, akumuliranega na svetovnem obvezniškem trgu.
Osredotočamo se na 'zelene obveznice', ki predstavljajo razmeroma majhen, a izjemno hitro rastoč segment obvezniškega trga. Zelene obveznice ponujajo vlagateljem priložnost, da del svojega kapitala usmerijo v projekte, ki se borijo proti podnebnim spremembam, pri tem pa imajo možnost tudi za zaslužek. Kot bomo razkrili, je argument za vključitev zelenih obveznic v investicijske portfelje močnejši kot kdajkoli prej.

Naložbe z namenom

Ko investirate v tradicionalno obveznico, posojate svoja sredstva izdajatelju, bodisi podjetju ali vladi, brez specifičnih omejitev glede njihove uporabe. Izdajatelj nato ta sredstva uporabi za različne namene in v zameno obveznico obremeni s kupon obrestno mero. Na koncu obdobja v večini primerov prejmete nazaj celotno glavnico vašega posojila.

Zelene obveznice pa predstavljajo povsem drugačen pristop. Njihov cilj je zbiranje kapitala izrecno za določene namene, povezane s trajnostnim razvojem. Da bi se obveznica uvrstila med zelene, mora zagotoviti, da se njen izkupiček uporablja za financiranje projektov, ki imajo pozitiven vpliv na podnebje ali okolje. Tako v primeru zelenih obveznic vedno jasno veste, za kaj se uporablja vaš vložek. To lahko razumemo kot investiranje z "zelenimi pogoji".

Zelena obveznica lahko financira širok spekter okoljsko koristnih projektov. Primeri takšnih projektov vključujejo gradnjo nove sončne elektrarne, razvoj projektov za izboljšanje poplavne odpornosti ranljivih območij ali obnovo železniških postaj, ki spodbujajo uporabo javnega prevoza. Gre za številne iniciative, ki vsaka na svoj način oprijemljivo prispevajo k ohranjanju okolja.

V nasprotju s tradicionalnimi obveznicami zelene obveznice zagotavljajo višjo stopnjo preglednosti in merljivih rezultatov. Kljub njihovemu pomembnemu potencialu in koristim, ki jih prinašajo, pa jih mnogi vlagatelji še vedno ne upoštevajo v zadostni meri. Za poglobljeno raziskovanje različnih naložbenih možnosti, ki podpirajo trajnostni razvoj, obiščite KingConsulting.si.

Zakaj zelene obveznice postajajo tako priljubljene?

Če se pogovarjate s katerimkoli podnebnim aktivistom, boste hitro zaznali občutek, da je boj proti podnebnim spremembam prepočasen. Eden ključnih vzrokov za to je potreba po financiranju projektov, ki se spopadajo s podnebnimi izzivi. Do sedaj je bil izziv predvsem v učinkovitem povezovanju investicijskega kapitala z zelenimi projekti, ki so nujno potrebni.
Razmislimo za trenutek o obsegu in vsebini podnebnih ukrepov ali njihovi ublažitvi. To lahko vključuje kapitalsko porabo za novo infrastrukturo, temeljite spremembe obstoječih sistemov ali investicije v razvoj tehnologij. Vse te aktivnosti zahtevajo finančna sredstva, ki niso vedno lahko dostopna.

Zelene obveznice odpirajo pot za neposredno financiranje zelenih projektov. Vendar ne gre zgolj za dobrodelnost; te obveznice so tudi donosne naložbe. Tako kot pri standardnih obveznicah, tudi zelene obveznice ponujajo obresti. Sončna elektrarna, na primer, proizvaja in prodaja električno energijo. Novo transportno vozlišče služi tisočem plačljivih potnikov. Zaščita pred poplavami predstavlja prihranke že danes, saj zmanjšuje potencialne prihodnje stroške. Investiranje v prehod na zeleno energijo je torej še vedno finančna investicija.
Zato, četudi okoljske skrbi postavimo na stran, so zelene obveznice lahko privlačna naložbena priložnost. Njihova priljubljenost narašča, saj nudijo donose in hkrati prispevajo k razpršenosti tveganja v naložbenem portfelju, obenem pa merljivo vplivajo na boj proti podnebnim spremembam. Vlagatelji to bolj cenijo, ko spoznajo, da lahko ob pomoči okolju tudi profitirajo.

Vlagatelji spoznali potencial

Zelene obveznice, čeprav trenutno predstavljajo le manjši segment obsežnega globalnega obvezniškega trga, hitro pridobivajo na pomembnosti. Od njihove prve izdaje leta 2007, je globalni kumulativni obseg izdanih zelenih obveznic dosegel impresivnih 2.300 milijard dolarjev.

Struktura izdajateljev zelenih obveznic se bistveno razlikuje od splošne sestave obvezniškega trga. Medtem ko državne obveznice predstavljajo večino (53%) obvezniškega trga, je delež takšnih v segmentu zelenih obveznic zgolj približno enajst odstotkov (11%). Večino zelenih obveznic izdajajo korporacije, kar je razumljivo, saj so te v večji meri osredotočene na razvoj in inovacije ter so bolj okretne.

Ta razlika kaže na obsežne možnosti za vlaganje svežega kapitala v nove projekte in inovacije na področju zelenih obveznic. Energetska neodvisnost in varnost sta se uveljavili kot ključni temi na vladnih agendah, kar bi lahko spodbudilo več vlad k izdaji zelenih obveznic za financiranje prehoda na trajnostne energetske vire, namesto da bi se zanašale na zunanje vire ali manj neposredne oblike financiranja. To bi lahko privedlo do zanimivega razvoja na trgu in odprlo nove možnosti za vlagatelje, ki iščejo naložbe s fiksnim donosom.

Za zaključek, če to še ni povsem očitno, trdno verjamemo, da zelene obveznice predstavljajo ključni del prehoda k trajnostni prihodnosti.

Prispevek je informativne narave in ne predstavlja svetovanja ali priporočila za nakup.