Ne glede na to, ali ste izkušen pohodnik ali se šele podajate v svet pohodništva, je pomembno, da se na novo sezono dobro pripravite. Pravilna oprema, telesna pripravljenost in skrb za varnost lahko močno vplivajo na vaše doživetje v gorah in gozdovih.

Slovenija je za vse, ki svoj prosti čas najraje preživljamo tako, da si na ramena oprtamo pohodni nahrbtnik, pravi raj. Pohodne poti prepredajo vso Slovenijo, zato ne čudi, da je pohodništvo pri Slovencih ena najbolj razširjenih oblik aktivnega preživljanja prostega časa, vodilni pa smo tudi na področju alpinizma.

Tako na enem kot drugem imamo bogato, dolgo tradicijo, zato je hoja del naše nacionalne identitete, kar med drugim potrjujejo tudi številke:

• Slovenske gore letno obišče 1,7 milijona planincev, pri čemer zadnje desetletje skokovito narašča število tujih obiskovalcev.
• Triglav je najvišji vrh Slovenije in meri 2.864 m, do njega pa vodi več poti, a je med najbolj priljubljenimi vzpon s Kredarice.
• Kar 70 % slovenskega ozemlja je gričevnatega, hribovitega ali visokogorskega, urejenih pa je več kakor 10.000 km pohodnih poti, ki vodijo do 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov.
• Slovensko planinsko društvo je bilo ustanovljeno pred dobrimi 130-imi leti in velja za predhodnika današnje Planinske zveze Slovenije, ki šteje 60.000 članov, s čimer je najbolj množična športna organizacija znotraj meja Slovenije.

Zanimivo je, da ne glede na izbrano destinacijo prihod na vrh ali cilj vselej kliče k počitku in trenutku ter se prepustimo osupljivim razgledom na bodisi ostale alpske vrhove bodisi visokogorska jezera. Svoj čar pa imata seveda tudi sredogorje in nižine, posebej daljinske poti, ki pred nas postavljajo povsem druge izzive.

Koristi pohodništva so številne

Hoja in tako tudi pohodništvo, za katero je potrebna primerna oprema na čelu s pohodnim nahrbtnikom, ima zaradi vzponov, spustov ter premagovanja daljših razdalj pozitivne učinke na fizično in psihično zdravje. Poleg tega, da krepi mišice in izboljša splošno kondicijo ter s tem samo vzdržljivost, pohajkovanje s pohodnim nahrbtnikom na ramenih ponovno vzpostavi ravnovesje v oslabljenem mentalnem zdravju, hkrati pa v človeka naseli prepričanje, da zmore in da je vreden.

Med najpomembnejše fizične dobrobiti pohodništva sodijo povečanje kostne gostote in elastičnosti mišic ter krepitev teh. Hoja ob tem ugodno vpliva na boj z artritisom in diabetesom ter poveča kapaciteto srca in pljuč, izboljša imunski sistem ter ravnotežje, medtem ko nošnja pohodnega nahrbtnika dodatno spodbudi intenzivnost treninga in vpliva na moč zgornjega dela telesa.

Nasprotno med duševne učinke pohodništva z ustrezno napolnjenim pohodnim nahrbtnikom štejejo boljše načrtovalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost hitrega prilagajanja na spremembe, ciljna usmerjenost ter duševna moč, pozabiti pa ne gre niti na antistresni vpliv, ki ga ima čas, preživet v naravi, kjer smo obdani izključno z naravnimi zvoki, na naše mentalno zdravje.

Za varno hojo izključno pohodni nahrbtnik ne zadostuje

Oprema je poleg skrbi za varnost, izbire kondicijskim zmožnostim primerne poti, upoštevanja vremenskih in snežnih razmer ter hoje po markiranih poteh ključna. Osnovo predstavljata pohodni nahrbtnik in pohodna obutev, izkušnja pa je nedvomno veliko boljša, v kolikor imamo na sebi pohodna oblačila.

V povezavi s slednjimi je treba vedeti, da morajo oblačila biti zračna, a je obenem pomembno, da omogočajo popolno svobodo gibanja in nudijo zaščito pred neugodnimi vremenskimi pogoji (vetrom, snegom, dežjem).

Sicer vsak letni čas nabor pohodne opreme razširi, od obsega te pa je odvisna velikost pohodnega nahrbtnika, saj je vanj treba zložiti rezervna oblačila, hrano in pijačo, pa tudi sončna očala, kremo za sončenje, prvo pomoč, naglavno svetilko, kapo, rokavice, dereze, gamaše, čelado, pri večdnevnih pohodih toaletni papir, pohodne palice ter marsikaj drugega, kar nam lahko na poti še kako koristi.

Enako pomembne so kondicijske priprave, toliko bolj, če sodimo med tiste, ki si pohodni nahrbtnik na ramena oprtajo šele spomladi. V tem primeru je nujno, da najprej izberemo nižje ležeče, lažje vrhove in zahtevnost poti zvišujemo postopoma, skladno z našo psihofizično pripravljenostjo na premagovanje naporov.

Utrujenost namreč povečuje tveganja za padce in poškodbe, zato velja, da naj bi nam na vrhu za varen sestop ostalo vsaj 50 % moči, to pa je mogoče le, v kolikor na začetku opravimo več krajših vzponov, ki ne presegajo polovice zahtevnosti izbranega cilja v pogledu višinske razlike ali časovne dolžine, kasneje do treh četrtin.

K boljši kondicijski pripravljenosti, ki pripomore k večji mišični moči, kontroli gibov in stabilnosti sklepov, prav tako prispevajo vaje za stabilizacijo ter moč in dinamično ogrevanje pred hojo oziroma statično ogrevanje po sestopu.

Kultura obnašanja v gorah

Čeprav ob kulturi obnašanja najprej pomislimo na bonton, se ta nanaša tako na sposobnost hoje v tišini kot zmožnost poskrbeti za svojo varnost. Na slednjo ob ustrezni opremi, katere nepogrešljivi del je pohodni nahrbtnik, vpliva tudi preskrbljenost s hrano in pijačo.

Posebej v poletnih mesecih na nas preži nevarnost dehidracije, ki povzroči glavobol, upad zmogljivosti, zmedenost in motnje pozornosti, zato moramo s sabo vedno imeti dovolj tekočine. Ko gre za hrano, pa so najpomembnejši ogljikovi hidrati, ki predstavljajo glavni vir energije, beljakovine, ki služijo kot hranilo za rast in obnovo mišic, ter maščobe, ki jih je pri večdnevnih ali bolj napornih pohodih vsekakor treba nadomestiti.

Obenem kultura vsakemu pravemu planincu narekuje pravila obnašanja, med katerimi so ob poznavanju knafelčeve markacije z belo piko v rdečem krogu najpomembnejša sledeča:

• Planinci se ob srečanju pozdravimo, četudi se ne poznamo, ne glede že prehojeno pot ali osvojene vrhove pa drug drugega spoštujemo.
• Temeljno pravilo pohodništva je, da naravi ne škodujemo. Vse, kar na goro prinesemo, z nje tudi odnesemo in smeti razvrstimo šele po prihodu v dolino v za to namenjene zabojnike.
• Hodimo previdno in poskrbimo, da ne prožimo kamenja, če se to vendar zgodi, pa na nevarnost z glasnim klicem opozorimo pohodnike, ki se nahajajo nižje od nas.
• Ob sestopu damo prednost pohodnikom, ki se na vrh gore šele vzpenjajo, in za srečanja na izpostavljenih mestih poiščemo varno točko, čeprav se moramo zato vrniti nekaj korakov nazaj.
• Hodimo izključno po urejenih poteh, da ne uničujemo avtohtonih rastlin in s hrupom ne motimo živali v njihovem naravnem bivalnem okolju.

Pohodne nahrbtnike Deuter in drugo pohodniško opremo, s katero dosežemo tako varnost na poti kot veselje ob hoji, si lahko ogledamo v spletni trgovini Vita ProShop. Ker za to že tri desetletja skrbijo aktivni z namenom športnega opremljanja aktivnih, so tamkajšnji prodajalci vselej pripravljeni priskočiti na pomoč z nasvetom pri izbiri, dodatnimi informacijami in tudi lastnimi izkušnjami. Iz tega razloga je spletna trgovina Vita ProShop trgovina, zaradi katere je pohodništvo zapisano še bližje k našemu srcu.