Odkrivanje prvih znakov izgube sluha je ključno, saj lahko pravočasno ukrepanje prispeva k izboljšanju kakovosti življenja in preprečevanju nadaljnjega poslabšanja sluha.

Slušni ustroj je sestavljen iz zunanjega, srednjega in notranjega ušesa ter slušnega živca in posameznih področij možganske skorje, odgovornih za sluh, pri čemer je za nemoten sluh potrebno pravilno delovanje vseh njih.

A ker v procesu zaznavanja zvočnih valov in prepoznavanja zvokov ter različnih glasov oziroma govora nemalokrat prihaja do motenj, zvočni valovi marsikdaj negativno vplivajo na čustveno dojemanje prejetih signalov. Da bi to spremenili, se je treba poslužiti katerega od razpoložljivih medicinskih pripomočkov, ki so plod sodobne tehnologije, primarni namen te pa je izboljšanje kakovosti življenja in sluha.

Med takšne denimo sodijo kostno vgrajen vsadek, polžkov vsadek (kohlearni implant) in slušni aparat, na voljo v več različicah.

Kateri od naštetih pripomočkov je za posameznika, soočenega z izgubo sluha, najustreznejši, je mogoče odrediti izključno na podlagi specialističnega otorinolaringološkega pregleda in posveta s slušnim akustikom.

Izguba sluha

Slušni aparat je potreben, ko se v procesu prenosa zvoka iz zunanjega ušesa v možgane pojavijo motnje, najpogosteje gre za okvaro čutnic v področju notranjega ušesa zaradi česar je prisotna okvara sluha na enem ali obeh ušesih. Vzroki za to so različni in se pripisujejo genetiki, staranju, prekomerni izpostavljenosti hrupu, travmi ušes, okužbam, zapletom ob porodu ter določenim zdravilom.

Glede na vzrok in mesto nastanka težav obstajajo tri vrste izgube sluha:

• izredno pogosta senzorinevralna izguba sluha je v večini primerov posledica poškodb notranjega ušesa ali slušnega živca, kar vodi v težave z zaznavanjem visokih tonov in razumevanjem govora,
• prevodna izguba sluha, ki povzroči težave pri prenašanju zvoka iz zunanjega ušesa v notranjega, vzrok zanjo pa je lahko ušesno maslo, k nastajanju katerega so nekateri bolj nagnjeni (tem se vsekakor priporoča redno ambulantno čiščenje ušes), boleznim srednjega ušesa in okvari bobniča, ter
• kombinacija obeh, torej mešana izguba sluha, ob kateri se pojavijo težave pri prenosu in obdelavi zvoka v notranjem ušesu.

Naglušnost in gluhost

Slušna prizadetost, tudi okvara sluha, je stanje, kjer oseba ne sliši dovolj dobro, ji pa pri tem lahko pomaga slušni aparat.

Obstajajo štiri stopnje naglušnosti:

• lažja izguba sluha (26–40 dB) | oseba se sooča z zmerno izgubo sluha na enem in lažjo ali ničelno izgubo sluha na drugem ušesu oziroma lažjo obojestransko izgubo sluha, ob kateri je prizadeta njena zmožnost sporazumevanja ter poslušanja govora, oteženo pa je tudi njeno orientiranje v prostoru,
• zmerna izguba sluha (41–55 dB) | oseba se sooča z zmerno obojestransko izgubo sluha ali popolno izgubo sluha na enem in lažjo izgubo sluha na drugem ušesu, ob kateri je prizadeta njena zmožnost sporazumevanja ter poslušanja govora, oteženo je njeno orientiranje v prostoru, ob tem pa je prikrajšana za telesno neodvisnost,
• težja izguba sluha (56–70 dB) | oseba se sooča s težjo obojestransko izgubo sluha, ob kateri je prizadeta njena zmožnost sporazumevanja, razumevanja in poslušanja govora, oteženo je njeno orientiranje v prostoru, prikrajšana pa je tudi za telesno neodvisnost ter vključevanje v družbo, in
• težka izguba sluha (71–90 dB) | oseba se sooča s popolno izgubo sluha na enem in težko izgubo sluha na drugem ušesu ali težko obojestransko izgubo sluha, ob kateri je prizadeta njena zmožnost sporazumevanja, razumevanja ter poslušanja govora, prisotna je prizadetost njenega vedenja, poleg tega svojega vedenja ne zna prilagoditi okoliščinam, omejena je pri pridobivanju znanja in vključevanju v družbo, prikrajšana pa je tudi za telesno neodvisnost.

Nasprotno je gluhost opredeljena kot stanje, ko oseba ne sliši nič ali skoraj nič, slušni aparat pa pri tem le redko pomaga, gre za najtežjo ali popolno izgubo sluha.

Kdaj se torej odločiti za slušni aparat?

Ni enoznačnega odgovora na vprašanje, kdaj je pravi čas za slušni aparat. Odvisno je od posameznika in njegovih težav s sluhom, vendar pa obstaja nekaj znakov, ki lahko kažejo, da bi vam slušni aparat lahko pomagal:

• težko razumete govor v hrupnem okolju
• pogosto prosite ljudi, da ponovijo, kar so rekli.
• imate občutek, da ljudje mrmrajo ali govorijo nejasno,
• glasnost televizorja ali radia je nastavljena na višjo raven kot običajno,
• se izogibate družabnim situacijam, ker se vam zdi težko slediti pogovorom,
• ste v zadnjem času opazili, da se vam je sluh poslabšal.

Motnje v slušnem zaznavanju vsekakor veljajo za zanesljiv znak okvarjenih slušnih poti, na kar lahko nakazuje že tinitus, vendar sta za natančnejšo diagnozo potrebna temeljit otorinolaringološki pregled in meritve sluha, s pomočjo katerih se odredi najustreznejši medicinski pripomoček.

Nizkocenovni slušni aparat praviloma ojača zvoke na vseh frekvencah, zato v povezavi z njim velja govoriti o ojačevalcu zvoka, ki v večini primerov ne privede do drastičnega izboljšanja sluha.

Pametni slušni aparat z zmožnostjo zaznavanja hrupa in vetra, prav tako menjave slušnega okolja ter ločevanja sogovornikov ne samo pomaga slišati, temveč tudi poslušati.

Za to so potrebna testiranja in izgubi sluha ter življenjskemu slogu prilagojene nastavitve s strani slušnega akustika. Ta od pacienta potrebuje kar največ informacij o njegovih občutkih ter počutju, poleg tega pa k udobju ob nošnji slušnega aparata pripomore tudi redna nošnja tega.

Slušni aparat je tako opredeljen kot medicinski pripomoček z vsaj šestimi kanali za obdelavo zvoka in z možnostjo nastavitve jakosti na vsaj štirih frekvencah (500 Hz, 1000 Hz, 2000 Hz in 4000 Hz), a je izbira navkljub temu odvisna od vrste slušnega aparata, saj obstajata:

• za-ušesni slušni aparat, t.i. ušesni vložek, izdelan po meri (BTE) ali s slušalkami v ušesih in univerzalno silikonsko kupolo (RIE), ter
• v-ušesni slušni aparat, ki je ali nekoliko večji (ITE) ali sluhovoden (CIC).

Na ceno vsakega od njih vpliva oblika slušnega aparata, vir napajanja in morebitne dodatne funkcije, pri čemer kakovost ni nujno pogojena z udobnostjo. V začetnem obdobju namreč prav vsak, ki se z nošnjo slušnega aparata srečuje prvič, potrebuje nekaj časa, da se nanj navadi, kar pa je v veliki meri individualno.

Nekateri se na slušni aparat navadijo takoj, še isti dan, drugi ga zares sprejmejo šele po več mesecih (do pol leta), medtem ko je cilj vseh enak: med nošnjo povsem pozabiti nanj, saj navsezadnje prav to vodi k njegovi redni uporabi.

V medicinskem otorinolaringološkem centru ORL Medicina poudarjajo, da raziskave potrjujejo številne dobrobiti nošnje slušnega aparata. Osebe, soočene z izgubo sluha, slušni aparat namreč razbremeni otežene komunikacije, osamljenosti in depresije ter bogati njihovo socialno življenje, pozitivno vpliva na njihovo mišljenje in samopodobo, ob tem pa izboljša ravnotežje ter orientacijo v prostoru.

Nasvet specialistov ORL Medicina

Z nošnjo slušnega aparata je najbolje pričeti nemudoma po postavljeni diagnozi izgube sluha, še pred tem pa ga testirati.

V ORL Medicina pacientom omogočajo brezplačen preizkus slušnih aparatov danskega proizvajalca, ki velja za enega pionirjev slušnih aparatov, prepoznanega po inovativnih rešitvah, najsodobnejši tehnologiji ter katerega pomembnejša odlika je iznajdba več modelov slušnih aparatov tudi z možnostjo izdelave ušesnega vložka po meri.