Indikacije za operativno zdravljenje sindroma karpalnega prehoda
V primeru blagega in zmernega sindroma karpalnega prehoda se primarno priporoča obvladovanje simptomov s konzervativnim zdravljenjem (uporaba opronic za zapestje med spanjem, fizioterapija, protivnetna zdravila). Kadar se simptomi kljub konzervativnem zdravljenju ne izboljšajo, je potrebno z elektrofiziološko diagnostiko potrditi prisotnost poškodbe medianega živca in šele nato izvesti operativno sprostitev medianega živca oziroma karpalno dekompresijo.
Operativno zdravljenje je indicirano tudi, kadar prihaja do motoričnih in senzoričnih izpadov, znatne izgube mišične mase, otrplosti in slabše gibljivosti sklepa ter poslabšanja bolečine.
Operativno zdravljenje sindroma karpalnega kanala
- Dekompresija karpalnega prehoda je dnevni oziroma ambulanten poseg v lokalni anesteziji, kar pomeni, da se po posegu lahko še isti dan vrnete domov. Operacija traja med 10 in 30 minut, časovno trajanje pa je odvisno od kompleksnosti utesnitve.
- Odprta ali endoskopska operacija, kjer prekinejo prečni ligament, poveča prostor v karpalnem kanalu in posledično zmanjša pritisk na mediani živec. Kirurški rez je dolg le nekaj centimetrov, skozenj pa se vzdolžno prekine približno 5 centimetrov dolg prečni ligament, ki z dlančne strani zapira zapestni prehod. V prehodu poteka utesnjen živec skupaj s kitami mišic za krčenje prstov. Po prekinitvi ligamenta se pritisk v karpalnem prehodu zmanjša, nadležno mravljinčenje in bolečine pa običajno prenehajo že v prvi dan operacije. Po zaključku operacije se rez zapre s šivi in se namesti obliž ter zaščitni povoj operiranega področja.
Po operaciji je pomembno slediti podanim navodilom glede rehabilitacije, ki vključuje fizioterapijo, vaje za krepitev in raztezanje ter prilagoditve pri vsakodnevnih aktivnostih.
Večina ljudi opazi izboljšanje simptomov kmalu po operaciji, vendar lahko popolno okrevanje traja več tednov do nekaj mesecev. V primeru sindroma karpalnega kanala obojestransko, se praviloma za začetek operira eno roko. Z operacijo druge roke se počaka vsaj 3 mesece, da prva roka popolnoma okreva in se ji povrne tako gibljivost kot funkcionalnost.
Možni zapleti po operaciji
Pomembno se je zavedati, da je operativni poseg karpalnega prehoda uspešen način dolgotrajnemu lajšanju simptomov, vendar kljub temu kot vsak kirurški poseg predstavlja možnost zapletov in morebitna tveganja. Pogosto se v času okrevanja pojavijo otrplost, bolečina in mravljinčenje v zapestnem sklepu. Zapleti po operaciji karpalnega prehoda so redki, vendar lahko vključujejo:
- okužbo na mestu operacije
- ehiscenco rane (nezaraščanje in krvavitev iz rane)
- poškodbe živcev
- mravljinčenje, togost in okorelost sklepa
- bolečino v zapestju
- včasih tudi kompleksni regionalni bolečinski sindrom (KRBS)
- med možne zaplete spada tudi obsežnejše brazgotinjenje tkiva in bolečina na mestu reza.
Običajno je operacija varna in v večini primerov so nastali zapleti blažje oblike, katere je možno uspešno nadzirati in odpraviti.
Koliko časa bom okreval po operaciji karpalnega kanala?
Uspeh okrevanja po sprostitvi karpalnega kanala je v veliki meri odvisen od posameznikove predanosti programu fizioterapije in tudi od stanja njegovega zapestja pred operacijo. Okrevanje lahko traja tri do štiri mesece.
Fizioterapija in terapevtska vadba omogočata hitrejši proces okrevanja
Po operaciji je tudi pomembno izogibanje dejavnostim, ki obremenjujejo zapestje, dokler ne nastopi popolno okrevanje. Prav tako je pomembno redno izvajanje predpisanih terapevtskih vaj za raztezanje in krepitev mišic podlahti z namenom preprečevanja ponovne simptomatike. V nekaterih primerih je smiselna tudi izvedba ergonomskih prilagoditev in uporaba pripomočkov za zmanjševanje obremenitev zapestja v vsakdanjiku.
Kako poteka rehabilitacija po operaciji v NYD kliniki?
V večini primerov je stanje operirane osebe stabilno takoj po operaciji, zaradi česar je odpust domov možen še isti dan. Možen je pojav otekline, zmanjšan obseg gibanja v zapestnem sklepu in bolečina, za katero vam bo kirurg predpisal ustrezne analgetike. Takoj po operaciji se lahko počutite zaspani, zapestje in roka pa sta lahko zaradi lokalnega anestetika odreveneli. Po operaciji je dobro počivati z roko nad nivojem srca za zmanjševanje otekanja, prav tako se v prvem tednu izogibajte uporabi operirane roke in dvigovanju težjih predmetov.
Medtem ko je dobro že v prvih urah po posegu pričeti z razgibavanjem prstov (do meje bolečine), zapestja še nekaj dni ni priporočljivo prepogibati. Topni šivi (nevidni) bodo izginili med 7. In 10. dnevom postoperativno, netopne šive (vidne) pa se odstrani med 10. in 14. dnevom. Brazgotino lahko po 14 dneh začnete vzdolžno masirati z mastnim mazilom ali kremo proti brazgotinam, da se predel zmehča in navadi na dotik.
Zaradi operacije boste v začetnem obdobju okrevanja občutili nekaj izgube moči in funkcije v roki, zapestju in podlakti. Fizioterapija je potrebna čim prej po operaciji sprostitve karpalnega prehoda za zmanjšanje bolečine in okorelosti ter izboljšanje gibljivosti in mišične moči prizadetega zapestja. Program fizioterapije v NYD kliniki vam bo pomagal doseči povrnitev popolne ali skoraj polne funkcije vašega zapestja, hkrati pa bo pomagal preprečiti kakršne koli trajne poškodbe in prihodnje težave.
Cilji postoperativne rehabilitacije vključujejo:
- okrevanje zapestja do brezbolečinskega stanja,
- senzorična reedukacija,
- povrnitev celotnega obsega gibanja sklepa (ROM),
- povrnitev (polne) mišične moči,
- povrnitev celotne dolžine in prožnosti mišic ter vezi,
- izboljšanje vzdržljivosti mišic in
- ponovno vzpostaviti funkcionalnost zapestja
- edukacija in neodvisnost osebe.
- - 4. teden
Fizioterapija na tej stopnji se predvsem osredotoča na nadzor morebitne bolečine, katero blažimo s hlajenjem, manualnimi tehnikami in protibolečinsko terapijo. Ob prisotnosti otekline se pacienta educira o prilagoditvah, na primer elevacija podlahti z blazinami za nadzor otekanja. Poleg tega bodo cilji rehabilitacije na tej stopnji zagotoviti povrnitev senzoričnega zaznavanja na dlani tako površinskih kot globokih senzoričnih receptorjev zapestja in dlani ter aktiven polni obseg gibljivosti v zapestju, komolcu in ramenu.
Fizioterapija se bo osredotočila tudi na izboljšanje aktivnega in pasivnega (podprtega) obsega gibanja v zapestju in sklepih prstov.
- Protibolečinske fizioterapevtske tehnike
- Obravnava brazgotine (laser, manualne tehnike)
- Elevacija zapestja (za nadzor oteklin)
- Senzorična reedukacija
- Program pasivnih (s pomočjo) vaj za gibljivost prizadete roke (zapestje, roka, komolec in rama)
- Program aktivnih (samostojno) vaj za gibljivost prizadete roke (zapestje, roka, komolec in rama)
- Raztezne in krepilne vaje za neprizadeto roko
- – 8. teden
V drugem mesecu se cilji rehabilitacije osredotočajo na nadaljevanje in napredovanje dejavnosti predhodnih tednov. Cilji rehabilitacije v tem obdobju bodo obvladovanje bolečine in otekline, ohranjanje in pridobivanje obsega gibanja in prožnosti skupaj s povečanjem mišične moči in nadzora v mišicah zapestja, roke in podlahti.
Fizioterapija v tej fazi vključuje:
- Nadaljevanje modalitet za bolečino in oteklino
- Pasivni (s pomočjo) in predvsem aktivni (samostojni) program vaj za razgibavanje zapestja in celotne roke
- Začetne terapevtske vaje (izometrične – zadrževanje mišične napetosti) za krepitev mišic prizadete roke
- Pasivne (podprte) raztezne vaje za mišice prizadete roke
- Obseg gibov, krepitev in raztezne vaje za neprizadeto roko
- Mobilizacija zapestnih sklepov
- Vaje za krepitev stiska rok
- Vaje za krepitev zapestja in celotne roke (koncentrične vaje, ekscentrične vaje, koncentrično-ekscentrične vaje)
- – 14. teden
Po treh mesecih rehabilitacije se bo vaš program fizioterapije še naprej osredotočal na nadgradnjo fizioterapevtskih napredkov in ciljev predhodnih tednov. Glavni cilji vašega fizioterapevtskega programa bodo zmanjšati bolečino in izboljšati obseg gibanja prizadete roke.
V tem obdobju je zelo pomembno progresivno stopnjevanje vaj za krepitev mišic roke, zapestja in podlakti. Na tej stopnji bo program fizioterapije začel vključevati tudi dejavnosti, ki bodo izboljšale mišično vzdržljivost in mišično moč.
Vaša fizioterapija bo vključevala:
- Nadzor bolečine
- Program terapevtske vadbe za aktivno gibljivost sklepov roke (prsti, zapestje, komolec, rama)
- Program pasivnega (s pomočjo) in aktivnega (samostojno) raztezanja - s kombiniranim gibanjem
- Vaje za krepitev mišic prizadete in neprizadete roke
- Mobilizacija zapestnih sklepov
- Vaje za krepitev stiska zapestja
Od 14. tedna dalje
Po treh do štirih mesecih uspešne fizioterapije bo vaša rehabilitacija osredotočena na povečanje moči in funkcionalnosti vašega zapestja in roke. V tem času ne bi smeli občutiti nobene bolečine ali otekline okoli območja reza. Opazili boste opazne izboljšave v obsegu gibanja in delovanju spodnjega dela roke. Cilji vaše fizioterapije bodo še naprej vključevati dejavnosti, ki maksimirajo obseg gibanja, moč, mišično vzdržljivost in funkcionalnosti.
Fizioterapija bo na tej stopnji vključevala tudi funkcionalne dejavnosti, ki so specifične za vsakdanje dejavnosti, hobije in šport.
Zaključek
Pomembno je, da z obiskom zdravnika in fizioterapevta ne odlašate, saj v primeru nezdravljenega sindroma karpalnega prehoda lahko nastopijo dolgotrajni in napredujoči simptomi. Če se takšna utesnitvena nevropatija diagnosticira pravočasno, je zdravljenje in povrnitev normalnega delovanja roke lažje, prav tako se lahko prepreči trajne poškodbe mišic in sklepov. Po operaciji karpalnega prehoda je fizioterapija ključnega pomena za okrevanje in povrnitev funkcije zapestja.
