Kljub temu, da je gojenje krompirja relativno preprosto, pa je ključno razumeti nekaj trikov in tehnik, ki vam bodo pomagali, da iz vašega pridelka dobite kar največ.

Krompir je eden izmed najbolj priljubljenih in vsestranskih pridelkov, ki zlasti v slovenskem prostoru zaseda posebno mesto na krožnikih. Od pečenega, praženega, v kosih ali hladnega v solati, v njem bi lahko uživali vsak dan in na razne načine, ne da bi se ga naveličali.

Čeprav so trgovine s to gomoljnico dodobra založene in so nam na voljo različne sorte, pa ga čez okus domačega krompirja preprosto ni. Z malo znanja, nekaj volje in ljubezni do domačih pridelkov, si lahko vsak vrtičkar zagotovi naravno pridelan krompir, ki v primerjavi s trgovinskim ni samo okusnejši, pač pa tudi bolj hranljiv.

Preverite ključne nasvete – od tega, kakšna naj bo zemlja za vrtnine, kdaj se lotiti sajenja in kako se izogniti krompirjevi plesni!

Izbira sorte

Izbira prave sorte krompirja naj temelji na več faktorjih:

podnebje
namen uporabe
osebne preference

V preteklosti smo morda mislili, da je sorta krompirja Desiree univerzalna rešitev za vse kulinarične podvige, a današnje bogatstvo sort nam razkriva, da temu ni tako.

Glede na uporabo pri kuhanju, lahko sorte krompirja razvrstimo v štiri osnovne tipe:

TIP A je idealen za pripravo solat. Ti gomolji so čvrsti, se ne razkuhajo in imajo fino, drobnozrnato meso. So odlična izbira za jedi, kjer želimo, da krompir ohrani svojo obliko in teksturo.
TIP B predstavlja vsestranski krompir, ki je precej čvrst, delno moknat, s srednje čvrsto in razmeroma drobnozrnato teksturo. Ta tip je primeren za različne načine priprave, kjer ni želena ekstremna čvrstost.
TIP C vključuje sorte, ki so precej moknate in se med kuhanjem srednje do precej razkuhajo. Imajo suho, rahlo strukturo in so bolj grobozrnate. To so posebne sorte, idealne za predelavo v pomfrit ali čips.
TIP D obsega sorte, namenjene predvsem pridelavi škroba. V Sloveniji običajno niso v pridelavi.

Sorte, vzgojene na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa so KIS Slavnik, KIS Blegoš in KIS Vipava, zgodnje sorte, priljubljene med manjšimi pridelovalci, ter KIS Kokra, ki je pozna sorta, odporna proti krompirjevi plesni ter na voljo tudi kot ekološko seme.

Predpriprava in sajenje

Predpogoj za sajenje so ustrezno pripravljena tla. Zemlja za vrtnine mora biti dobro odcedna, rahla in bogata s hranili. Zemlja za vrtnine kot je krompir naj bo blago kisla, s pH 6,0 ali celo 5,5.

Za uspešno rast krompirja je ključnega pomena, da s sajenjem ne hitimo in počakamo na ustrezno temperaturo zemlje, ki naj bo nad 8 °C. V osrednji Sloveniji je optimalni čas za sajenje krompirja začetek aprila, ko temperatura zraka redno presega 12 °C, v vzhodni in južni Sloveniji ter na Primorskem pa lahko s sajenjem pričnemo nekoliko prej.

Pri sajenju krompirja je ključnega pomena tudi pravilna globina sajenja, ki se razlikuje med plitvim (0 do 2 cm pokritosti gomoljev z zemljo) in globokim sajenjem (več kot 5 cm).

Plitvo sajenje je priporočljivo za drobne, fiziološko stare gomolje, pri nizkih temperaturah tal, na območjih z obilico padavin ter na vlažnih in težkih tleh.

Za zagotovitev ustreznega sajenja naj bo zemlja za vrtnine dovolj vlažna in omogoča ustvarjanje primernih grebenov.

Nega in vzdrževanje

Krompir potrebuje redno in dosledno zalivanje, še posebej v obdobju intenzivne rasti in ko se gomolji začnejo razvijati. Prekomerno zalivanje zemlje za vrtnine, v katero smo posadili krompir, lahko povzroči gnitje gomoljev, medtem ko pomanjkanje vode vodi v manjše in trše gomolje.

Ne pozabite tudi na okopavanje in odstranjevanje plevela, ki je bistveno za preprečevanje bolezni in škodljivcev!

Uporaba univerzalnega gnojila na začetku rastne sezone lahko spodbudi rast in razvoj gomoljev. Prvo gnojenje bi morali izvesti že ob sajenju.

Univerzalno gnojilo preprečuje kopičenje fosfatov v tleh, izboljša obarvanost listov in poveča izkoristek sončne energije za bolj učinkovito fotosintezo. Gnojilni učinek tega gnojila traja med 7 in 10 tednov, pri čemer je dovod hranil postopen in prilagojen potrebam rastline.

Takšno univerzalno gnojilo najdete v trgovini Metrob, v kateri boste dobili praktično vse za vrt!

Bolezni in škodljivci

Krompirjeva plesen je ena izmed najpogostejših bolezni, ki prizadene krompir, poleg nje pa so tu še različni škodljivci, kot so recimo koloradski hrošč in ogorčice.

Za preprečevanje okužb s krompirjevo plesnijo je pomembno slediti določenim preventivnim ukrepom (uporaba certificiranega semenskega krompirja, vzdrževanje pestrega kolobarjenja, zmanjšanje gostote rastlin v nasadu …).

Obiranje in skladiščenje

Krompir je običajno pripravljen za obiranje, ko listje porumeni in odmre. Obiranje poteka ročno ali z orodjem, pri čemer je pomembno, da ne poškodujemo gomoljev.

Pred skladiščenjem je treba krompir pravilno posušiti, nato pa ga shranimo v temnem, hladnem in dobro prezračevanem prostoru. Pravilno skladiščenje zagotavlja, da bo krompir ostal svež in uporaben več mesecev.

Idealna temperatura - za shranjevanje krompirja je idealna temperatura 6 °C.
Skladiščni prostor - najbolj primeren prostor za shranjevanje krompirja doma je hladna klet z visoko zračno vlažnostjo. Klet mora biti dobro prezračevana, zračna vlažnost pa čim višja. Če temperatura pade pod 4 °C, se škrob pretvori v sladkor, kar krompirju da sladek okus. Ta proces je reverzibilen, saj se sladkor pri sobni temperaturi lahko spremeni nazaj v škrob.
Izbira gomoljev - za dolgotrajno skladiščenje izberemo zdrave gomolje brez bolezni.
Skladiščenje v temi - krompir hranimo v temi, da preprečimo kaljenje. Vrhnjo plast lahko pokrijemo s papirjem ali tkanino, ki omogoča dihanje.
Ločeno skladiščenje od sadja - v istem prostoru ne skladiščimo sadja, saj izloča etilen, ki pospešuje zorenje krompirja.