Upravljanje divjadi pri nas temelji na spremljanju kazalnikov, ki nam kažejo trende v populacijah divjadi. Pri tem spremljamo tudi vpliv divjadi na gozd. Med temi kazalniki je še posebej pomembna poškodovanost gozdnega mladja zaradi objedanja, ki jo gozdarji na več kot 1.200 vzorčnih ploskvah sistematično ocenjujejo vsaka tri leta in s katero zaznavamo morebitno neusklajenost divjadi in rastlinske komponente gozda.
Gozdarsko in lovsko načrtovanje v Sloveniji potekata usklajeno
Neusklajeno razmerje med divjadjo in gozdom pomeni težave pri obnovi gozda in proži konflikte med gozdarji in lovci. Vzrok sta pogosto neusklajena gozdarsko in lovsko načrtovanje. V Sloveniji smo zato v veliki meri uskladili obe področji načrtovanja. Dolgoročni gozdnogospodarski in lovskoupravljavski načrti so časovno usklajeni, prepletajo pa se tudi njihove vsebine.
Načrtovanje upravljanja gozda in divjadi vključuje tudi ostale deležnike
Gozdnogospodarske in lovskoupravljavske načrte pripravlja Zavod za gozdove Slovenije. Pri tem je potrebno upoštevati tudi znanja ostalih strokovnjakov in potrebe ostalih uporabnikov prostora, zato pri načrtovanju sodelujejo tudi drugi deležniki, npr. predstavniki naravovarstva, kmetijstva in lovstva. Na ta način je poleg strokovnosti zagotovljena tudi usklajenost različnih interesov.
