»Še pred dobrimi stotimi leti je bil prenos zvoka z enega konca sveta na drugega nemogoč. Do izuma interneta je bil tudi dvodimenzionalni prenos slik nemogoč. Do prenosa stvari torej manjka samo še tretja dimenzija. Enako kot sliko bomo razstavili tudi predmete – in prej ali slej tudi živa bitja – ter jih pošiljali, kamor bomo želeli, in jih v trenutku spet sestavili,« razlaga Boscarol, ki mu lahko prisluhnete tudi v videu spodaj.
Če teleportacija kot naslednji korak mobilnosti morda res še ni stvar naše neposredne prihodnosti, pa bo v njej ključno vlogo igrala zelena mobilnost, je prepričan Iztok Seljak. »V Hidrii prispevamo k temu s prebojnimi inovacijami v motorjih z notranjim zgorevanjem in v električnih pogonih. Sam se zaradi premajhnega dosega električnih vozil glede na moje dolge poslovne poti službeno vozim z visoko učinkovitim in čistim dizlom, doma pa smo glede na manjše razdalje, ki jih prevozimo, že pred tremi leti presedlali tudi na hibrid in električni avtomobil.« Tehnološke inovacije zadnjih let vodijo v smer dekarbonizacije ter z digitalizacijo in novimi poslovnimi modeli dajejo vrhunski mobilnosti drugačne dimenzije. »To pa pomeni tudi povečevanje nostalgije,« dodaja Seljak. Človek se s pravimi spomini lahko vrhunsko počuti tudi v dvajset let starem babičinem Golfu, mar ne?
Tudi za pevko Nušo Derenda je avtomobil nekakšna časovna kapsula, v kateri se med vožnjo z družino rojevajo novi spomini in kjer je tako zelo rada sama s svojimi mislimi. Ravno za volanom se ji namreč porajajo najboljše ideje za prihodnje pevske podvige. Dirigentka Živa Ploj Peršuh pa se med vožnjo, ko posluša le zvok motorja, igra z mejami zmogljivosti svojega avtomobila. Enako se pri svojem delu poigrava z orkestrom, iz katerega želi vedno iztisniti še nekaj več. »Obožujem vožnjo, različne avtomobile, avtomatike ali take z ročnim menjalnikom, vseeno. Vedno želim avto razumeti in ga občutiti, kako se prilega cestišču, kako hitro reagira ...« Prepričana je, da bi morali vsi mladi vsaj leto dni preživeti na tujem, saj tujina človeku daje prepotrebno širino. »Z distance je vse, kar je doma, videti drugače. Drugače se čuti in drugače razume, včasih bistveno drugače. Vzbudi se občutnejša odgovornost.«
Oglejte si, kaj pomeni vrhunska mobilnost Arnetu Hodaliču!
S tem se ne bi mogel bolj strinjati fotograf Arne Hodalič, čigar nenehna potreba po gibanju je njegov modus operandi. »Moram se premikati ves čas in na vse načine,« pravi in doda, da je vsakodnevno gibanje med kraji in ljudmi pomembno za premike v glavi. »Želim si, da bi nekateri zaplankani Slovenci s kakšno potjo v tretji svet končno spoznali, da smo se mi rodili na srečnem koncu socialne lestvice tega planeta in da je naša dolžnost kaj storiti tudi za druge, ki te sreče zahodnega izobilja niso bili deležni.«
Na druge pa nikoli ne pozabi niti Goran Dragić , odličen košarkar in izjemen človek. Kadar ne leti z žogo proti košu, potuje od fizioterapevta na trening, se vozi s tekme na tekmo ali je na letalu med Slovenijo in ZDA. Vse njegovo življenje je gibanje, njegovo srce pa je dovolj veliko za vse, ki ga potrebujejo. Za soigralce, ki jim je bil kapetan, a hkrati več kot to. Za družino. In za otroke, ki sanjajo enake sanje, kot jih je nekoč sam: igrati košarko. »Za zmagovalni met sta potrebni usklajenost ciljev v glavi in akcije na parketu ter usklajenost z vsakim članom ekipe,« pojasnjuje recept za uspeh na igrišču Dragon, a zraven jasno pove, da na koncu največ štejejo življenjske zmage. Kaj pa je zanj vrhunska mobilnost? Oglejte si video spodaj!
