Kmetija rejke Slavice Kermelj iz Sevnice je zelo raznolika. Travniki, gozd in majhen vinograd skupaj tvorijo 18 hektarjev veliko površino, na kateri prebiva 24 živali. Ker kmetija leži na raznolikem in razgibanem terenu, je eno izmed najbolj zahtevnih opravil prav košnja, v katero tročlanska družina vloži veliko ročnega dela.
Obdobje košnje traja od maja pa vse do mrzlega novembra, ko so dnevi po opravljenem delu bolj umirjeni. Takrat pride čas, ko se v celoti posvetijo samo živalim, za katere dnevno skrbijo ter po potrebi tudi generalno obnovijo in popravijo njihove prostore, saj je skrb za živali najpomembnejše opravilo vsakega rejca.
Kot pri večini živinorejcev iz okolice je tudi njihova kmetija ena izmed številnih, ki so vstopile v shemo »Izbrana kakovost – Slovenija«. Ta jim je v veliko pomoč za obstoj na trgu, z vstopom v shemo pa se je občutno povečala tudi njihova prodaja.
»Izbrana kakovost – Slovenija«?
Krma mora biti neoporečna, potrebno pa je paziti tudi, da ni gensko spremenjena. Na naši kmetiji ne kupujemo krme za živali, saj te uživajo le domačo voluminozno krmo, zaradi česar nimamo nikakršne bojazni o zaužitju krme, ki bi bila škodljiva za njihovo zdravje.
S čim krmite vaše živali, upoštevajoč zahteve za shemo »izbrana kakovost – Slovenija«?
Krave krmimo zgolj in samo s svežo, silirano in suho voluminozno krmo in jim dodajamo mineralne dodatke v obliki lizalnih kamnov ter neoporečno vodo iz izvira.
Kakšna mora biti krma, da lahko rečemo, da je kakovostna?
Najbolj kakovostna krma za naše živali je mlada posušena trava. Če bi naše krave znale govoriti, bi prosile le za mlado travo in nič drugega. Ta mora biti čim bolj raznolika in sestavljena iz trav, detelj in zeli. Ker krma prihaja s travnika, je paša zelo pomembna, a ne na celotnem pobočju, saj je potrebno pripraviti tudi krmo za zimo. Za to je najprimernejša mlada trava, posušena bodisi na sušilni napravi ali travniku.
Kdo skrbi za pripravo krme in kako se tega lotevate?
Ker je na naši kmetiji večje število živali, je najenostavnejši način priprave krme baliranje. Z njim lahko v kratkem času pospravimo večje količine voluminozne krme, zato pokosimo velik del ozemlja in pokošeno krmo baliramo. Zaradi razgibanega terena ne delamo silosov, saj bi za nas to pomenilo le dodatno časovno breme. Pozimi za živino pripravimo suhe bale ali suho krmo – to je naravno posušena krma, spravljena pod streho. Čeprav imajo krave zelo rade posušeno krmo, se ob hujši lakoti raje pritaknejo silinare krme iz bal, saj bolj diši. To je najkakovostnejši vir beljakovin, kar živali dobro vedo.
Se vaše krave pasejo tudi zunaj?
Čez leto smo opazovali, kaj živali pravzaprav hočejo, in delamo tako, kakor njim paše. Čeprav so zunaj, imajo vedno na razpolago zavetje v senčnem hlevu, nastlanem s slamo, ki jo obožujejo. Poleti v hudi vročini odidejo v senco, pozimi pa so večinoma zunaj, razen ob hudem mrazu. Ne glede na vreme in letni čas naše živali venomer lahko izbirajo, ali hočejo biti zunaj ali notri.
Kdo preverja, ali izpolnjujete zahteve glede krme v okviru sheme »Izbrana kakovost – Slovenija«?
To v okviru sheme notranje kontrole opravlja zadruga, ki je hkrati tudi naš največji odkupovalec in nosilka certifikata. Zadrugo preverja certifikacijski organ in pregleda tudi vse opravljene notranje kontrole s strani zadruge. Istočasno vzame tudi nekaj vzorcev na kmetijah. Ena od zahtev sheme »Izbrana kakovost – Slovenija« je prepoved uporabe krmil iz negativne liste.
Katera krmila so na negativni listi? Zakaj? Kako se preverja upoštevanje te zahteve?
O tem k sreči ne bi znala povedati veliko, saj pri nas ne kupujemo krmil in živali krmimo izključno z domačo voluminozno krmo.
Kako po vaših izkušnjah krma vpliva na kakovost mesa?
Razlika je ogromna! Če v lonec postavimo kos mesa živali, ki se je hranila samo z voluminozno krmo, ta juha zadiši. Za prepoznavo razlike med takšnim in manj kakovostnim mesom ni potrebno biti strokovnjak, saj bi to opazil vsak laik. Ko bodo ljudje razumeli, kako velika je razlika v njihovi prehrani zaradi skrbi za živali, bodo na hrano gledali drugače. Tako kot ljudje radi spimo v čisti postelji, tudi živali raje poležavajo v čistih jaslih. Zelo veliko vlogo pri kakovosti predstavljata prav higiena in čista krma. Če so v krmi plesni, zemlja ali druge neprimerne snovi, jo živina zavrača oz. zaužije le v skrajni sili. Vsak, ki le malo pozna živali, lahko kaj hitro opazi, kakšne krme si resnično želijo, zaradi česar je njihovo meso bistveno drugačnega in veliko boljšega okusa.
