Zaščitni znak lahko najdemo na perutnini in govedini, ki je bila vzrejena in predelana v Sloveniji, je višje kakovosti in je tudi dodatno kontrolirana. Marko Majer je eden od kontrolorjev, ki na terenu, torej neposredno pri kmetih, v mesnopredelovalni industriji in tudi v trgovinah preverja, ali vsi vpleteni dosledno izpolnjujejo vse zahteve za pridobitev in ohranjanje znaka »izbrana kakovost – Slovenija«. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu in posebnostih kontrole perutnine in govedine iz sheme »Izbrana kakovost«.

Koga vse kontrolirate v shemi »Izbrana kakovost«?

Kontroliramo seveda vse člene v naši verigi. To pomeni, da se ne oglasimo samo pri rejcih govedi in perutnine, ampak tudi pri odkupovalcih govejih živali in perutnine, v mesnopredelovalnih obratih in na koncu tudi v maloprodaji! Le tako lahko na koncu trdimo, da je izdelek stoodstotno kontroliran od nastanka surovine pa vse do trenutka, ko ga kupec odnese iz trgovine.

Kdo določi, katerega pridelovalca, odkupovalca oziroma predelovalca boste obiskali?

Kontrolo izvajamo pri vsakem izvajalcu, torej kmetu, odkupovalcu, predelovalcu in prodajalcu. Plan kontrol določimo na začetku leta. Potrdim pa ga jaz kot vodja oddelka za certificiranje. V primeru, da se v postopek certificiranja vključi skupina izvajalcev, izvedemo kontrole na osnovi števila izvajalcev znotraj skupine. To pomeni, če je v skupini več kot 100 izvajalcev, število tistih, ki jih bomo preverili, določimo s kvadratnim korenom vseh vključenih izvajalcev. Na primer, če je vključenih 121 izvajalcev, kontrolo izvedemo pri 11. Če pa je v skupini manj kot 100 članov, preverimo 10 % članov. Katere točno bomo preverili, izberemo naključno.

Kakšna je razlika pri pregledu skupine in pri pregledu posameznih članov?

Ko pregledujemo skupino izvajalcev, ki je vključena v shemo, najprej izvedemo kontrolo na sedežu skupine, kjer med drugim preverjamo organiziranost skupine, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji se rejci v skupino vključujejo ali iz nje izstopajo, kako se imenujejo odgovorne osebe, preverimo kompetentnost notranjih kontrolorjev, plane in izvajanje notranjih kontrol in podobno. Potem se lotimo kontrole posameznikov, ki pa je v obeh primerih enaka.

Ali so rejci/predelovalci o vašem prihodu prej obveščeni?

Izvajalci so obveščeni, ko pridemo prvič, torej v fazi, ko se šele vključujejo v shemo. Kasneje, ko že uporabljajo znak »izbrana kakovost – Slovenija« in preverjamo, ali se dosledno držijo vseh zahtev, pridemo nenajavljeni.

Kaj konkretno preverite pri rejcih govedi?

Pri rejcih govedi med drugim preverimo: poreklo živali oziroma ali je bilo rojeno ali zgolj rejeno v Sloveniji. Preverimo, ali krmni obrok vsebuje najmanj 50 % voluminozne krme in ne vsebuje krmil, ki so na negativni listi. Pogledamo, kakšni preventivni ukrepi za preprečevanje bolezni se izvajajo oziroma ali se antibiotiki uporabljajo izključno za zdravljenje in ne preventivno.

Na kaj ste pozorni pri rejcih perutnine?

Tudi tu se osredotočimo na poreklo živali in seveda na krmo. Krma mora biti sestavljena pretežno iz žit in ne sme vsebovati animalnih proteinov in krmil, ki so na negativni listi.

Kaj konkretno preverite pri predelovalcih?
Pri predelovalcu med drugim preverimo, ali je transport do klavnice trajal največ osem ur in ali so prevzeli le živali, vzrejene pri certificiranih rejcih. Predelovalci, ki predelujejo meso, ki ima znak »izbrana kakovost – Slovenija«, in tistega, ki tega znaka nima, morajo imeti vzpostavljene ustrezne postopke sledljivosti, ki preprečujejo, da bi prišlo do mešanja ali zamenjave z mesom.

Kaj preverite v trgovinah?
Ja, kontrola se pri shemi »Izbrana kakovost« nadaljuje tudi v maloprodaji. V maloprodajah preverjamo, kako izvajajo kontrolo mesa, ki pride v trgovino, kako preprečujejo, da ne pride do zamenjave med mesom z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« in mesom, ki tega znaka nima. Pogledamo tudi, ali v prodajalnah in na računih primerno označujejo meso »izbrana kakovost – Slovenija.«

Katere kontrole pa so bolj zahtevne, pri rejcih, predelovalcih ali v trgovinah?

(Smeh.) Težko se opredelim, katera je bolj zahtevna. Vsaka ima svoje "čare".

Se pogosto zgodi, da rezultati kontrole niso zadovoljivi?

Z izvajanjem kontrol za shemo »Izbrana kakovost« se ukvarjamo eno leto. Dosedanje izkušnje so dobre. Neskladja smo ugotovili pri manj kod 10 % vseh izvajalcev, ki smo jih kontrolirali.

Kaj bi se lahko dogajalo, če teh kontrol ne bi bilo?

Zahteve se verjetno ne bi izpolnjevale v celoti. Potrošniki bi zgubili zaupanje v zaščitni znak. V obtoku je kar nekaj znakov/označb/navedb, ki se ne ponašajo z dodatnimi kontrolami. Menim, da takšni znaki/označbe/navedbe, ki ne zagotavljajo dodatnih kontrol, po določenem času "zbledijo" in jih kupec ne opazi več. Pomembno je kupcu zagotavljati transparentnost podatkov in s tem pridobiti njegovo zaupanje.