Do 26. leta so vsi redni in vsi izredni študentje, ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi in niso prijavljeni kot brezposelna oseba na zavodu za zaposlovanje, upravičeni do vseh storitev, ki jih krijeta obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) namreč določa, da se študent v teh primerih zavaruje kot družinski član zavarovane osebe – starša, ki ima zdravstveno zavarovanje že urejeno.
A tudi od teh ugodnosti se je enkrat treba posloviti. Včasih so razlogi pozitivni, na primer ko študent uspešno konča študij ali se zaposli, drugič, ko mora pavzirati ali se prijaviti na zavod za zaposlovanje, spet malo manj. Ne glede na razlog pa študent ne sme pozabiti, da si mora urediti ustrezno zdravstveno zavarovanje, tako obvezno kot dopolnilno.
Kako skleniti obvezno zdravstveno zavarovanje
Študentje, ki so izgubili študentski status oziroma so dopolnili 26 let, morajo po zakonu obvezno zdravstveno zavarovanje urediti v območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v 8 dneh. A pri tem je več možnosti, ki so odvisne od morebitnega delovnega razmerja, višine dohodkov, družinskih članov ...
Če se študent zaposli, je obvezno zdravstveno zavarovanje dolžan urediti njegov delodajalec. Ta ga bo za čas delovnega razmerja prijavil na ZZZS in prav tako poskrbel za kritje stroškov zavarovanja.
Če se študent odloči, da bo svoje delo opravljal kot samostojni podjetnik, si bo zavarovanje moral urediti sam in pokriti tudi njegove stroške.
Ko študent še nima možnosti zaposlitve in je ostal brez študentskega statusa ali je starejši od 26 let, pa lahko svoje obvezno zdravstveno zavarovanje sklene na več načinov:
1. zaprosi za denarno socialno pomoč,
2. sklene zavarovanje prek ZZZS kot samostojni zavezanec,
3. sklene zavarovanje prek zavoda za zaposlovanje.
A obvezno zdravstveno zavarovanje ni dovolj
Ker obvezno zdravstveno zavarovanje krije le najosnovnejše in najnujnejše zdravstvene storitve, je v najkrajšem možnem času priporočljivo skleniti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se tako izogniti dodatnim stroškom.
Za obisk zdravnika, zdravljenje v bolnišnici, zdravila in medicinske pripomočke je treba, če nimate sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, doplačati od 5 do 90 % njihove vrednosti.
Priporočljivo je, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje študent sklene najkasneje v mesecu dni od takrat, ko izgubi status oziroma dopolni 26 let. Če tega v tem času ne naredi, bo kasneje, ko bo sklenil zavarovanje, pričela teči trimesečna čakalna doba. To pomeni, da bo v prvih treh mesecih po sklenitvi zavarovanja študent še vedno moral sam kriti delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi jih sicer krilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, čeprav bo premijo že vplačeval.
Če pa bo obdobje, v katerem študent ne bo zavarovan, daljše od enega leta, bo ob sklenitvi zavarovanja poleg čakalne dobe za vsako nezavarovano leto moral dodatno plačevati še 3 % zakonsko predpisanega pribitka na premijo. Če študent dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklene na primer šele 3 leta po izgubi statusa oziroma po dopolnjenem 26. letu starosti, bo torej moral plačevati 9 % pribitka na osnovno zavarovalno premijo vse do morebitne prekinitve zavarovanja.
V članku na portalu Vse bo v redu pojasnjujemo, kako je z zavarovanji, če študent izgubi status samo začasno in ga čez čas ponovno pridobi.
Kje skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje?
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ponujajo tri zavarovalnice, med njimi tudi Triglav, Zdravstvena zavarovalnica. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko sklenete kar prek spletne strani ali pa pokličete svojega območnega zastopnika. Ta vam bo predstavil možnosti sklenitve zavarovanja tudi v bonitetnem programu Triglav komplet.