Soočamo se namreč z globalnim problemom – odpornostjo proti protimikrobnim zdravilom. Sem sodi tudi odpornost bakterij proti antibiotikom, ki že danes povzroča 700 tisoč smrti letno. Do leta 2050 jih stroka napoveduje lahko že do 10 milijonov.

Ko so se pojavili antibiotiki, je bila bitka proti bakterijskim okužbam, kot sta pljučnica ali okužba po operativnem posegu, za nekaj časa dobljena. Preprečenih je bilo na tisoče smrti, ki pa se danes, v 21. stoletju, ponovno vračajo. Bakterije so namreč postale odporne proti antibiotikom in iznašle načine, kako izničiti njihove učinke, pri tem pa so že tako iznajdljive, da ogrožajo dosežke sodobne medicine. Presaditve organov, kemoterapija in operacije, kot je carski rez, so namreč lahko veliko nevarnejše brez učinkovitih antibiotikov za preprečevanje in zdravljenje okužb. Brez ukrepanja pa bodo naša življenja lahko spet ogrožale običajne okužbe in manjše poškodbe.

Večja je poraba antibiotikov, večja je odpornost bakterij proti njim

Odpornost bakterij proti antibiotikom ali odpornost proti protimikrobnim zdravilom (AMR - Antimicrobial resistance) že zdaj vodi do povečane umrljivosti in lahko prizadene vsakogar. AMR danes po vsem svetu povzroči 700.000 smrti letno. Če se ji ne bomo postavili po robu, tako na ravni držav kot posameznika, pa bi ta številka do leta 2050 lahko poskočila na 10 milijonov smrti letno. In to je več, kot je trenutno smrti zaradi raka.

Podatki iz evropskega sistema za spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom kažejo, da je problem odpornosti proti protimikrobnim zdravilom vedno večji tudi v Evropi, sploh v državah, kjer je višja tudi poraba antibiotikov. Za skandinavske države in Nizozemsko, kjer je poraba antibiotikov nižja, je na primer značilna nizka stopnja odpornosti, za južno Evropo, kjer je poraba antibiotikov večja, pa visoka stopnja odpornosti.

Najpogostejše zmote glede antibiotikov

Ne glede na to, kako visoka je stopnja odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v kateri državi, pa ta postaja ključen globalni izziv. Zaradi pretirane in nesmotrne uporabe antibiotikov ter zaradi slabega preprečevanja in nadzora okužb je proti antibiotikom odpornih vedno več bakterij. Antibiotiki občutljive bakterije sicer uničijo, odporne bakterije pa ob izpostavljenosti antibiotikom po drugi strani še naprej rastejo in se množijo ter se širijo in povzročajo okužbe tudi pri osebah, ki antibiotikov niso jemale.

“Večkrat kot so bakterije izpostavljene antibiotikom, večja je verjetnost, da pride do razvoja odpornosti proti antibiotikom, saj na ta način uničujemo bakterije, ki so občutljive za antibiotike, in dajemo možnost, da se razrastejo bakterije, ki so proti antibiotikom odporne. Ob stiku z antibiotiki pa prihaja tudi do mutacij, ki omogočajo bakterijam, da postanejo proti antibiotikom odporne,” pravi infektologinja dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter opozarja tudi na najpogostejša zmotna prepričanja ljudi, ko gre za zdravljenje okužb z antibiotiki. “Najpogostejši zmoti sta, da antibiotiki delujejo tudi proti virusnim povzročiteljem okužb, in druga, da se učinek antibiotikov pokaže takoj. Za to, da se pokaže učinek antibiotika, je treba počakati vsaj 48 ur. Prav tako antibiotiki sami ne delujejo tako, da bi zniževali vročino, zato moramo za zniževanje vročine ob antibiotikih vzeti tudi antipiretike.”

Antibiotik proti prehladu ne, proti bakterijski okužbi da

Je pa res, da v nekaterih primerih zdravnik predpiše antibiotik, tudi ko se okužimo z virusom, kar je eden od večjih razlogov za zbeganost ljudi. Vendar je pri tem treba poudariti, da antibiotika ne dobimo, da bi premagali virus, ampak zaradi možnega razvoja sekundarne bakterijske okužbe, ki je lahko ena od posledic virusa. “Virusne okužbe spremenijo našo sluznico in zaradi tega se lahko na njej v večji meri naselijo bakterije, ki nato povzročajo sekundarne bakterijske okužbe. Najpogosteje pride do tega pri prehladu, ki se lahko pri otrocih zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pri odraslih pa z vnetjem obnosnih votlin. Pri obeh starostnih skupinah se lahko prehlad ali druge virusne okužbe zgornjih dihal zapletejo s sekundarnimi bakterijskimi okužbami spodnjih dihal, tudi s pljučnico. V teh primerih pa je nato potrebno antibiotično zdravljenje,” ob tem še pojasnjuje dr. Mateja Logar.

Kaj so antibiotiki

Antibiotiki so, kot pojasnjuje dr. Mateja Logar, kemično zelo različne snovi, ki jim je skupno, da ubijajo ali pa zavirajo rast bakterij. Mehanizmi delovanja so različni, nekateri motijo sestavo bakterijske stene in zato bakterije propadejo, drugi motijo tvorbo beljakovin, ki jih bakterije potrebujejo za svoj obstoj, spet tretji pa vplivajo na DNK bakterij in onemogočajo pravilen prepis informacij iz DNK v RNK.

Kaj je nepravilna raba antibiotikov

Večino prehladov in primerov gripe povzročajo virusi, zato antibiotiki proti njim niso učinkoviti. Prav tako ne lajšajo simptomov prehladnih obolenj, kot sta kašljanje ali kihanje. Neustrezna uporaba pa pomeni tudi nepravilno uporabo antibiotikov, kot so skrajšanje trajanja zdravljenja, zmanjšanje odmerkov in to, da antibiotike jemljemo manj pogosto, kot je predpisano, na primer dvakrat namesto trikrat na dan. To namreč pomeni, da v telesu nimamo zadostne količine zdravila, zaradi česar bodo bakterije preživele in postale celo odporne proti njemu.

_Viri:

• _{European Antibiotic Awareness Day. European Centre for Disease Prevention and Control. Dostopno na: https://antibiotic.ecdc.europa.eu/en/get-informed/factsheets/factsheet-general-public}
• _{Tackling drug-resistance infections globally: Final report and recommendations. AMR Review. Dostopno na: https://amr-review.org/sites/default/files/160525_Final%20paper_with%20cover.pdf}
• _{Antibiotic resistance. Svetovna zdravstvena organizacija. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/antibiotic-resistance}
• _{Antimicrobial resistance. Svetovna zdravstvena organizacija. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/antimicrobial-resistance}
• _{Tackling antimicrobial resistance in neonatal sepsis. The Lancet. Dostopno na: https://www.thelancet.com/journals/langlo/article/PIIS2214-109X(17)30362-5/fulltext}