ostankov rimske obmorske vile? Ali vas mika spust v rudnik živega srebra. Če pa raje ostanete na površju, vam predlagamo sprehod po solinah ali okolici Bohinja.
To poletje raziskujte slovenske bisere, ki so zdaj s pomočjo sredstev Finančnega mehanizma EGP še atraktivnejši.
Oživljena kulturna dediščina
Idrija ni znana le po idrijski čipki, ampak tudi po drugem največjem rudniku živega srebra na svetu. Bogato dediščino, ki je umeščena na UNESCOV seznam svetovne dediščine, je treba ohraniti za naslednje rodove. S tem namenom je bil uresničen projekt Idrija – območje topilnice rudnika živega srebra, ki je ohranil ogrožen kulturni spomenik državnega pomena in z njim bogato kulturno dediščino, ki danes ponuja popoln izlet v slovensko preteklost.
Nova avantura v solinah
Na izlet v slovensko preteklost se lahko odpravite tudi v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer lahko spoznate pradavni način solinarjenja. To poletje bo obisk še zanimivejši, saj se boste po parku lahko zapeljali s pravim električnim vlakom ali z enim od novih električnih koles. V sklopu projekta “Okoljsko prijazen obisk zavarovanih območij” oziroma CARS-OUT! so uredili tudi 4,5 kilometra sprehajalnih poti, ki bodo dodatno popestrile vaš izlet.
Potop do rimske vile
Ste vedeli, da si je od aprila v Sloveniji prvič mogoče ogledati rimske ostanke s potapljanjem? Arheološko najdišče Simonov zaliv je bogat kulturni spomenik državnega pomena, kjer lahko vidite najbolje ohranjene in raziskane ostanke rimske obmorske vile s pristaniščem v Sloveniji. Zaradi projekta AS - Arheologija za vse: oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv je to mogoče tudi s potapljaško opremo – in to brez predhodnih izkušenj.
Parkiraj in doživi naravo v Bohinju
Bohinjsko jezero in Krn sta zaradi privlačnosti ohranjene naravne in kulturne dediščine zelo obiskani turistični območji, kar je pozitivno za gospodarski razvoj, individualen avtomobilski promet pa žal ogroža tamkajšnje naravno ravnovesje. V sklopu projekta Parkiraj in doživi naravo so zato zmanjšali obremenjenost narave z avtomobilskim obiskom in povečali dostopnost naravnih lepot s pohodništvom, kolesarjenjem in javnim prometom. S tem bo obisk Bohinja in Krna lepši za nas in naše zanamce.
Projekti, ki so bili uresničeni s pomočjo Finančnega mehanizma EGP pa seveda niso le ideje za izlet, pač pa prispevajo k varstvu okolja, biotski raznovrstnosti in ohranjanju naravne ter kulturne dediščine in spodbujajo zeleni, trajnostni in ustvarjalni potencial naše države. V okviru sredstev Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma je Slovenija v zadnjih letih z 29 milijoni evrov uresničila več kot 120 projektov. Preko njih želijo države donatorice: Islandija, Lihtenštajn in Norveška, prispevati predvsem k večji družbeni in gospodarski koheziji ter krepitvi bilateralnih odnosov s 16 upravičenimi državami Evropskega gospodarskega prostora. Več o finančnih mehanizmih, programih in projektih lahko najdete na spletni strani www.norwaygrants.si.
