Dejstvo je, da povprečno delovnim odraslim, ki imamo poleg službenih obveznosti še družinsko življenje ali partnerja, kronično zmanjkuje časa. Pa smo z delom v sodobnem svetu, v katerem smo sodelavcem, poslovnim partnerjem in strankam na voljo dan in noč, res tako zasuti? Ali pa dajemo službi preprosto prevelik pomen?
| Veste, koliko ur na teden dejansko delate, koliko dni na mesec preživite v avtomobilu ali med igro z otroki in koliko tednov na leto prespite? Škoda je za vas pripravila zanimivo aplikacijo. Tako le odgovorite na nekaj preprostih vprašanj in že dobite zanimivo in pregledno bilanco porabe svojega časa – na dan, teden, mesec ali leto! |
Stvar prioritet
Aleksandra Kralj, strokovnjakinja na področju partnerskih in družinskih odnosov ter avtorica knjige Vražji zakonci, se dnevno srečuje s primeri, ko glasno trčijo karierne ambicije in družinsko življenje. »Ena pomembnejših potreb sodobnega človeka je zagotovo tista po potrditvi. V praksi to pomeni, da poklicno področje zavzema osrednje mesto v življenju, družina pa pride na vrsto šele nekje na koncu, ko postorimo vse drugo. Če seveda ostane še kaj časa.«
In še nekaj je krivo za kronično pomanjkanje časa: trend neprestanega dokazovanja tudi zasebno. Razpon je širok, od fitnesa, kjer marsikdo trenira, kot bi se pripravljal na olimpijske igre, do ustvarjanja popolne podobe – za druge – na domačih srečanjih s prijatelji, pri čemer se druženja spreminjajo v pogostitve z eksotičnimi okusi ali celo s cateringom.
Zveni znano?
Stres zaradi hitrega tempa življenja povzroča razdražljivost in nepotrpežljivost. “Zato prihaja do številnih majhnih prepirov, ki pa lahko iz povsem nerazumljivih razlogov prerastejo v hude nerazrešljive spore. Klasični razlogi, zaradi katerih se pari običajno prepirajo, so odsotnost enega od partnerjev, neprestani službeni telefonski pogovori in večerno delo,« pripoveduje Kraljeva.
Vsekakor k splošnemu zadovoljstvu pomaga, če človek opravlja delo, ki ga veseli. Petra Melanšek iz družinskega podjetja Vivapen tako pravi »Tudi med dopustom preverim elektronsko pošto in sem dosegljiva po telefonu. Ampak to je način življenja. Ni mi v breme, saj imam svoje delo rada.«
Predvsem pa ni pomembna količina dela, ampak kakovost. Delo je treba optimizirati, ga organizirati in biti pri njem zbran. Sicer gre preveč časa v nič, vi pa imate seveda občutek, da vam ga neprestano zmanjkuje.
| Da ne bi povsem kapitulirali pod bremeni vsakdana in se spremenili v talca službe, ne pozabite na nekaj preprostih nasvetov za upravljanje časa. Počnite le eno stvar naenkrat in jo tudi dokončajte. Naučite se reči ne, jasno opredelite prioritete, ne odlašajte z najtežjimi nalogami (strokovno rečeno: pojejte živo žabo), vse to pa počnite ob pravem času in poslušajte svoj bioritem. Preberite si koristne nasvete in se jih potrudite prenesti v prakso! Hvaležni si boste. |
Brez slabe vesti
Nekateri poznavalci menijo, da je rešitev v družbi, v kateri ne bomo čutili krivde, če se moramo med družinskim dopustom občasno povezati s sodelavci ali odgovoriti na kakšno elektronsko sporočilo. Enako ne bi smeli imeti slabe vesti, ko se bomo med “uradno” delovnim časom oglasili zakoncu ali otrokom in si vzeli nekaj časa tudi zanje. A da bi tak koncept deloval, je potrebno širše strinjanje – v podjetju in v družini.
V delovnem okolju, v katerem se od zaposlenega zahteva absoluten »odklop« od vsega drugega, to ne bo izvedljivo, enako, kot je na neuspeh obsojeno razmerje, v katerem en partner drugega preprosto ne razume, da se doma od dela ne more nikoli stoodstotno »odklopiti«.
