Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo 2020 izvaja nacionalno preventivno akcijo »hitrost«. Aktivnosti agencije bodo usmerjene predvsem v informiranje in ozaveščanje, Policija pa bo v tem času izvajala poostrene nadzore. Namen napovedanega poostrenega nadzora je umirjanje prometa ter zagotavljanje varnih poti do cilja za vse prometne udeležence. Akcijo bodo ponovili avgusta. Neprilagojena hitrost še vedno ostaja med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. V maju je agencija izvajala meritve hitrosti na preventivnih tablah »Vi vozite«. Izmerjeni podatki tudi letos dokazujejo, da vozniki ob zavedanju nadzora vozijo z nižjimi hitrostmi. Zmerna vožnja, v skladu s cestno-prometnimi predpisi, ki je prilagojena razmeram, je odgovornost vsakega voznika, še poudarjajo na agenciji.

Med epidemijo nekateri vozniki izkoristili bolj prazne ceste za tvegano vožnjo

V preteklih dveh mesecih, ko so veljali ukrepi za zajezitev epidemije in se je gostota prometa bistveno zmanjšala, so nekateri vozniki bolj prazne ceste izkoristili za tvegano vožnjo in s tem zavestno kršili prometna pravila. Večja kot je hitrost vožnje, bolj je verjetno, da pride do prometne nesreče, katere posledice so praviloma najtežje. Takšno vedenje v cestnem prometu je nevarno, neodgovorno in nedopustno.

Kršitve cestno-prometnih predpisov s področja hitrosti predstavljajo tretjino vseh kršitev
Med 1. januarjem in 20. majem 2020 se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 931 prometnih nesreč. Letos je Policija od 1. januarja do 28. maja 2020 obravnavala skupaj 124.219 kršitev voznikov cestno-prometnih predpisov, v enakem obdobju lani pa 151.191. Kršitve s področja hitrosti predstavljajo okrog tretjino vseh ugotovljenih kršitev. Policija je tako letos obravnavala 40.980 kršitev s področja hitrosti, kljub zmanjšanju obsega prometa v časa trajanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19. V primerljivem obdobju lani je bilo obravnavanih 52.555 takšnih kršitev. Toda kljub zmanjšanju ugotovljenih kršitev je v tem obdobju zabeležen porast deleža prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti (med vsemi vzroki za nastanek prometnih nesreč), ki znaša 18,8 %, lani pa je znašal 16,3 %.

Letos manj smrtnih žrtev in manj lažje telesno poškodovanih

Zaradi neprilagojene hitrosti je v letošnjem letu umrlo 5 udeležencev v prometu, kar je 14 umrlih manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, ko je umrlo 19 ljudi. Vseh pet smrtnih žrtev je bilo tudi povzročiteljev prometne nesreče, v kateri so izgubili življenje. Trije so bili vozniki osebnega avtomobila (v starosti 23, 24 in 26 let), obenem sta dva vozila pod vplivom alkohola, eden tudi ni uporabljal varnostnega pasu. Dve smrtni žrtvi sta bila voznika enoslednega motornega vozila – eden motornega kolesa (v starosti 39 let) in eden mopeda (v starosti 50 let). Voznik motornega kolesa je obenem vozil tudi pod vplivom alkohola.