Z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« je trenutno poleg možno označevati tudi sveže, ohlajeno ali zamrznjeno goveje meso živali, ki so bile v Slovenji rojene ali rejene najmanj devet mesecev. To pomeni, da znak »izbrana kakovost – Slovenija« zagotavlja stoodstotno slovensko poreklo osnovne surovine.

Izidor Krivec, predsednik GIZ Mesne industrije Slovenije, nam je povedal, v čem se reja slovenske govedi razlikuje od reje v tujini: »Z vzrejo govedi se pri nas ukvarja skoraj polovica vseh kmetij, ki ohranjajo tradicionalni način vzreje živali, kar pomeni, da živali večinoma zrastejo na kmečkih dvoriščih in se hranijo s klasično, visokokakovostno krmo brez nedovoljenih dodatkov. Naravne danosti, trajnostna usmeritev in kakovostna krma omogočajo zdrav, normalen razvoj in rast živali. Domača reja in predelava mesa, ki temeljita na spoštovanju zahtev, visoko postavljenih standardih in odgovornosti do potrošnikov, zagotavljata odlično kakovost mesa, ki ga odlikuje svežina, pristnost okusa in čvrsta tekstura.«

Meso, ki nosi znak »izbrana kakovost – Slovenija«, poleg slovenskega porekla zagotavlja tudi večjo svežino in kakovost, saj mora izpolnjevati visoke standarde, ki jih zahteva specifikacija za shemo »izbrana kakovost«. To se odraža predvsem v predpisih za krmne obroke, v kratkih transportnih poteh ter zdravstvenem varstvu živali.

Kakovostna krma je predpogoj za proizvodnjo kakovostnega mesa. Po predpisih sheme »izbrana kakovost« mora rejec živalim zagotavljati uravnotežene krmne obroke, ki morajo vsebovati najmanj 50 odstotkov voluminozne krme. K svežini in kakovosti mesa »izbrana kakovost – Slovenija« pripomorejo tudi kratke transportne poti, saj je najdaljša dovoljena transportna pot od pridelovalca do predelovalca dolga 200 kilometrov in ni daljša od 8 ur. Rejci morajo poskrbeti tudi za dobro zdravstveno stanje živali, kar vključuje tudi odgovorno in zelo omejeno rabo antibiotikov. »Raba antibiotikov je dovoljena izključno za individualno zdravljenje živali pod veterinarskim nadzorom. Potek zdravljenja za vsako posamezno žival mora biti dokumentiran v arhivu rejca. Pri individualnem zdravljenju živali z antibiotiki pa se zakonsko določena karenčna doba podaljša za 5 dni,« je povedal Krivec.

Da lahko pridelovalci in predelovalci svoje mesne izdelke označujejo z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, morajo pridobiti poseben certifikat, izdan s strani neodvisnih certifikacijskih organov. V ta namen nenehnopotekajo notranje kontrole, ki zagotavljajo, da vse poteka po predpisih, enkrat letno pa se izvajajo tudi zunanje kontrole certifikacijskega organa. Kot pravi g. Krivec, so »rejci večinoma certificirani skupinsko preko svojih zadrug, kar pomeni, da je zadruga kot nosilka certifikata dolžna najmanj enkrat letno pri rejcu opraviti notranjo kontrolo, certifikacijski organ pa najmanj enkrat letno preverja skladnost pri nosilcu certifikata in pri najmanj desetini vključenih rejcev. Podobna situacija je tudi na strani predelovalnih obratov – večinoma so vključeni v skupinsko certificiranje preko GIZ-a Mesne industrije Slovenije, ki je za izvajanje nadzora imenoval neodvisne notranje presojevalce, ti pa pri nosilcih dejavnosti opravljajo kontrolo skladnosti vsako leto. Certifikacijski organ prav tako najmanj enkrat letno presoja skladnost dokumentacije pri nosilcu certifikata in opravi nadzor pri najmanj desetini vključenih proizvajalcev govejega mesa.«

Kot zagotavlja g. Krivec, kontrole potekajo pri prav vseh členih verige: »Kontrole potekajo pri vseh nosilcih dejavnosti, vključenih v shemo "zbrana kakovost", torej pri rejcih, v zadrugah, mesno predelovalnih obratih in pri trgovcih, ki so certificirani za trženje mesa.«

Da bomo torej uživali zares kakovostno meso, hkrati pa pripomogli k razvoju slovenskega gospodarstva in kmetijstva, se med nakupovanjem mesa za trenutek ustavimo in pomislimo, katero meso bomo položili v našo nakupovalno košarico. Poiščimo izdelke, ki nosijo znak »izbrana kakovost – Slovenija« in si tako zagotovimo uživanje svežega in kakovostnega mesa slovenskega porekla.