Gozdarji v gozdnogospodarskem območju Tolmin nadaljujejo tradicijo, ki so jo zapustili predhodniki. Meritve in kazalniki kažejo, da je stanje Trnovskega gozda bistveno boljše kot pred 250 leti. "Naša skrb pa je, da ga trajno ohranjamo in pripravimo na spopad s podnebnimi spremembami in drugimi izzivi sedanjega in prihodnjega časa," je v izjavi povedal vodja območne enote Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog.

Gozdar Franz Flameck je pred 250 leti v gozdarskem načrtu za Trnovski gozd utemeljil trajnostno gospodarjenje z gozdom. Danes sta poleg temelja trajnosti v veljavi še načeli sonaravnosti – gospodarjenje z gozdovi se prilagaja naravi, uporabi in usmerjanju naravnih procesov za dosego gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih ciljev – in večnamenskosti, kjer se pri sprejemanju odločitev o gospodarjenju z gozdovi upoštevajo vse funkcije gozda – ekonomske, ekološke in socialne.

V primerjavi z letom 1771 je danes lesna zaloga Trnovskega gozda večja za skoraj 100 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek je skoraj trikrat višji. Več kot dvakrat je višji tudi letni mogoč posek, ki danes znaša več kot 50.000 kubičnih metrov.

"V Trnovskem gozdu prevladujejo bukovi gozdovi, v preteklosti in tudi danes nekoliko pospešujemo zasajanje z iglavci predvsem zaradi tega, da imamo bolj mešane gozdove, ki so zdravstveno veliko stabilnejši," je povedal vodja ajdovske enote Zavoda za gozdove Mitja Turk. Poudaril je še, da imamo zdaj že tretjo generacijo gozdov po Flamecku, gozdne površine pa se ne le ohranjajo, pač pa celo nekoliko povečujejo. "Površine, kjer so bili nekoč pašniki, so se pogozdile. To dokazuje, da odlično skrbimo za gozd."

V dobrem stanju sta tudi zaščitena narava in biotska raznovrstnost v Trnovskem gozdu – gozdnih rezervatov oziroma gozdov, prepuščenih naravnemu razvoju, je kar sedem odstotkov, delež odmrlega drevja pa znaša 11 odstotkov celotne biomase. V preteklosti je bil delež pomlajenih površin prenizek, trenutno pa se približuje optimalnemu stanju.