Agencija za okolje (Arso) je terenski ogled in vzorčenje opravila prejšnjo sredo, 23. avgusta. Voda Bevškega grana je bila motna, prav tako Ljubljanica na mestu sotočja. Na površinah v okolici Bevškega grabna ni opazila onesnaženja z gnojevko ali odloženega blata iz komunalnih čistilnih naprav. Na nekaj travniških površinah so sicer bili vidni ostanki poplav v obliki polegle trave, prekrite z muljem, je Arso odgovoril na poizvedovanje novinarke TV Slovenija Brede Štivan Bonča.

Sorodna novica Onesnaženje voda na Ljubljanskem barju, tudi Ljubljanice. Najverjetnejši krivec komunalno blato.

Izsledki vzorčenja kažejo, da Bevški potok ni imel bistvenega vpliva na Ljubljanico, saj so bile vrednosti analiziranih parametrov pred izlitjem Bevškega potoka v Ljubljanico in po njem primerljive.

V primerjavi z Ljubljanico so bile v Bevškem potoku izmerjene višje vrednosti amonija, sulfata, celokupnega in raztopljenega organskega ogljika ter organsko vezanega dušika.

Za površinsko vodo neobičajne so bile predvsem visoke koncentracije sulfata in izredno nizke koncentracije raztopljenega kisika.

"Iz rezultatov odvzetih vzorcev sklepamo, da je do obremenitve Bevškega grabna prišlo zaradi izredne namočenosti tal v povezavi z gnojenjem, lahko tudi skozi dlje trajajoče obdobje. Visoka podzemna voda in padavine so iz tal intenzivneje spirale vse, kar je bilo v njih naneseno skozi leta," še sporoča Arso.

Geografi so 21. avgusta na Ljubljanskem barju zaznali obsežno onesnaženje vode. Sprva so sklepali, da gre vzrok iskati v morebitnem nezakonito odloženem komunalnem blatu. Nekaj dne pozneje je kraj obiskala okoljska inšpekcija, ki ni ugotovila izvora niti našla sledi o morebitnem povzročitelju.