Foto: Reuters
Foto: Reuters

Globalno segrevanje, ki ga povzročajo izpusti nafte, plina in premoga, je glavni dejavnik, ki prispeva k vse hujšim neurjem in poplavam, ki v zadnjih 40 letih povzročajo razdejanja po vzhodni obali ZDA. Naglo intenziviranje je privedlo do tega, da se neurja krepijo tako hitro, da postaja vse težje pravočasno izdajati opozorila in odloke za evakuacijo prebivalstva.

Segrevanje planeta prinaša orkane, ki se krepijo hitreje, z njimi pa se tudi krepi nevarnost poplav, kar naj bi se, sodeč po modelih, samo še slabšalo, opozarja raziskava, objavljena v reviji Geophysical Research Letters, ki jo povzema Guardian.

“Obalna območja so postala absolutno bolj odprta za orkane vzdolž atlantske obale, to pa je zelo skladno s krepitvijo orkanov, ki jo opažamo v regiji," je povedal Karthik Balaguru, podnebni znanstvenik in vodja raziskave. “Naši izsledki imajo globoke posledice za obalne prebivalce in odgovorne oblasti, tako tiste, ki sprejemajo ukrepe, kot tiste, ki sprejemajo politike."

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Z analiziranjem dejavnosti in razmer, ki so jih oblikovale, so raziskovalci ugotovili, da se je hitrost, ki jo pridobivajo orkani na svoji poti vzdolž atlantske obale, med letoma 1979 in 2018 znatno povečala. Atlantska obala ima edinstveno mešanico okoljskih razmer, ki jih denimo Mehiški zaliv nima, to pa dela vzhodne ameriške zvezne države še posebej ranljive za vse bolj intenzivna in mokra neurja, navaja raziskava.

Prejšnji mesec je orkan Ian na Floridi ubil najmanj 126 ljudi in povzročil hude poplave in milijardno škodo, potem ko se je v le 24 urah okrepil iz tropske nevihte v orkan četrte stopnje. Neurja, ki se krepijo blizu obale, predstavljajo hujšo grožnjo, saj naraščajoče gladine morja pomenijo, da bo neurje seglo višje in globlje v celini.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Iz ZDA še drugam po svetu

Izsledki raziskave so se opirali tudi na pretekle raziskave, ki so odkrile, da je vse večja razlika v temperaturah med zemljo in morjem tudi povezana s spreminjajočimi se vzorci padavin in suše.

“Ta raziskava dodaja novo in pomembno posledico – spremembe v vedenju orkanov v obalnih regijah, ki bi lahko prizadele večje populacije po vsem svetu,” je povedala Ruby Leung, znanstvenica za ozračje in soavtorica študije.

Ian je bil eden najhujših orkanov v ZDA, ne pa tudi najbolj smrtonosen. Leta 2017 se je orkan Maria v Portoriku v vsega 15 urah okrepil iz prve kategorije do pete, zahteval pa je 3000 življenj. Ta mešanica podobnih predpogojev za nastanek orkanov bi se lahko oblikovala tudi v številnih drugih regijah, vključno s tistimi na vzhodni obali Azije in severozahodnem Arabskem morju.

Projekcije, za katere so uporabili več podnebnih modelov, kažejo, da se bo ta uničujoči trend nadaljeval, dokler se povsem ne opusti fosilnih goriv.