Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah bo v danski prestolnici potekala med 7. in 18. decembrom, že dalj časa pa potekajo intenzivne priprave in pogajanja, da bi na Danskem le dosegli nov svetovni podnebni dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil zdajšnji Kjotski protokol.

Pospešena pogajanja pod okriljem Okvirne konvencije ZN-a o spremembi podnebja potekajo zadnji dve leti, saj naj bi se v Köbenhavnu s sprejetjem celovitega svetovnega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam po letu 2012 končal dveletni pogajalski proces, ki se je začel s sprejemom t. i. Balijskega kažipota in Balijskega akcijskega načrta na konferenci pogodbenic konvencije in Kjotskega protokola decembra 2007 na Baliju. Nov, celovit dogovor o boju proti podnebnim spremembam po letu 2012 bo zaznamoval konec prvega ciljnega obdobja Kjotskega protokola. Pred tem sta že oz. še bosta potekali pogajalski zasedanji od 28. septembra do 9. oktobra v Bangkoku in od 2. do 6. novembra v Barceloni.

Države naj bi zmanjšale oz. omejile izpuste toplogrednih plinov
Sporazum v Köbenhavnu naj bi preprečil, da bi svetovno segrevanje doseglo nevarne ravni, ki so jih določili znanstveniki, to je več kot dve stopinji Celzija nad temperaturo iz predindustrijskega obdobja. Znanstveniki namreč že nekaj časa opozarjajo, da bi imelo prekoračenje te ravni nevarne posledice za ves svet. Da bi povečanje temperature ostalo manjše od navedenega, bodo morale industrijske države do leta 2020 zmanjšati svoje izpuste toplogrednih plinov za od 25 do 40 odstotkov pod ravnijo iz leta 1990, države v razvoju pa bodo morale do leta 2020 omejiti hitro rast svojih izpustov na od 15 do 30 odstotkov pod svoje dozdajšnje običajne vrednosti.

Evropska unija se je po navedbah Evropske komisije že brezpogojno zavezala, da bo svoje izpuste do leta 2020 zmanjšala za najmanj 20 odstotkov glede na vrednosti iz leta 1990, prav tako pa je pripravljena cilj zmanjšanja izpustov zvišati na 30 odstotkov, če bi se tudi njene mednarodne partnerice podobno odzvale.

Težave povzročajo ZDA, ki niso podpisnica Kjota
Proces, ki poteka že drugo leto, je dvotiren: en tir je kjotski, drugi tir pa je konvencijski. Cilj kjotskega tira je določitev novih obveznosti zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v razvitih državah po letu 2012. Pri tem veliko težavo predstavljajo ZDA, saj država, ki je odgovorna za četrtino svetovnih emisij, ni pogodbenica Kjotskega protokola in je te obveznosti ne zadevajo. V novem svetovnem sporazumu naj bi tako med drugim določili tudi, na kakšen način se bodo v ukrepanje proti podnebnim spremembam vključile države v razvoju in razvite države, ki niso pogodbenice Kjotskega protokola (ZDA). Številne organizacije pa pozivajo predsednika Baracka Obamo, naj poskrbi, da bodo tudi ZDA postale okolijsko zavedna država.

Pogajanja po konvencijskem tiru pa morajo nasloviti pet stebrov, opredeljenih v Balijskem akcijskem načrtu, in sicer: skupno vizijo, blaženje podnebnih sprememb (z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov), prilagajanje podnebnim spremembam, razvoj in prenos tehnologij ter financiranje in investicije (predvsem za pomoč državam v razvoju).

Evropska unija in večina drugih razvitih držav se zavzemata za to, da bi do zasedanja v Köbenhavnu oba tira združili, temu pa nasprotuje večina držav v razvoju. Z združitvijo tirov bi dobili samo en končni sporazum, katerega del bi bile tudi obveznosti razvitih držav, o katerih potekajo pogajanja v okviru kjotskega tira.

Evropska unija ima skupno stališče
Države članice Evropske unije skupaj pripravljajo svoja pogajalska izhodišča, stališča in strategijo. Glavni politični cilj Evropske unije (in tudi Slovenije) je sprejem ambicioznega, pravno zavezujočega svetovnega sporazuma, ki bo omogočil srednjeročno in dolgoročno zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov, potrebno za omejitev povprečne svetovne temperature pod 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Ta dogovor mora temeljiti na načelu skupne, a raznolike odgovornosti in upoštevati pravico vsake države do trajnostnega razvoja.

Drugi pomemben del sporazuma pa je finančne narave. Njegovo bistvo je zagotavljanje finančnih sredstev državam v razvoju za izvajanje aktivnosti za omejitev oziroma zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje in za prilagajanje negativnim učinkom podnebnih sprememb. Evropska unija se zavzema za vzpostavitev takega sistema, ki bo zagotavljal zadostno, predvidljivo, učinkovito in pravično financiranje omenjenih zadev.

Brown: Če ne bo dogovora, bo katastrofa
Britanski premier Gordon Brown je v ponedeljek že napovedal, da svetu grozi katastrofa nepredstavljivih razsežnosti, če se svetovni voditelji decembra ne bodo dogovorili o ukrepih. Brown je prepričan, da bi bile posledice neuspelega dogovora za svetovno segrevanje večje od posledic obeh svetovnih vojn. "Ne moremo si privoščiti neuspeha. Če ne uspemo, bomo plačali visoko ceno," je opozoril Brown, ki je prepričan, da pogovori o nasledniku Kjotskega protokola potekajo odločno prepočasi, in dodaja, da "za planet ni rezervnega načrta".

Britanski premier je pozval svetovne voditelje, naj si skupaj prizadevajo za sklenitev dogovora, ki bo zastavil zavezujoče cilje za bogate države glede zmanjšanja emisij in zagotovil finančno pomoč najrevnejšim državam za boj proti posledicam podnebnih sprememb. Po besedah Browna je treba razvijajočim se državam pri boju s posledicami podnebnih sprememb pomagati s 70 milijardami evrov letno.

Spodaj si lahko ogledate promocijski spot, ki opozarja na pomembnost sprejema dogovora o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje.