Modelirana količina arzena, ki je prehajal v podtalnico, se dobro ujema z ekološkimi učinki, ki jih opažamo v Ložnici na območju predpostavljenega vira arzena, navaja povzetek ocene. Preveriti pa je treba tudi obstoj drugih ta hip neznanih virov arzena vzdolž reke Hudinje.

Na dveh mestih znotraj območja podjetja bodo potrebne dodatne preiskave, ki bodo omogočile natančno oceno učinka podtalnice, onesnažene s cinkom in klorobenzenom.

Skladno z izbranimi merili mora Cinkarna dve mesti na območju zdajšnje proizvodnje označiti kot območji z resnim onesnaženjem oz. kot območji, na katerih je sanacija nujno potrebna. Ti mesti sta neposredno povezani z negativnim ekološkim učinkom na omenjeni dve reki in nesprejemljivim prehajanjem onesnaževal v podtalnici.

Druge prepoznane koncentrirane točke v obratu morajo skladno z merili označiti kot območja z resnim onesnaženjem, a ne zahtevano takojšnjo sanacijo. Na teh mestih opažajo prekoračitev intervencijske vrednosti vsaj ene potencialno škodljive snovi in prekoračitev še sprejemljive velikosti oziroma obsega prizadetega območja.

Štirje priporočeni ukrepi
CDM Smith tako priporoča štiri ukrepe. Takoj naj bi se izvedla hidravlična zapora (črpalni vodnjaki, zbiranje in čiščenje načrpane podtalnice) na dveh mestih. S tem bi preprečili nadaljnje prehajanje onesnaževal v podtalnico na mestih, ki so označena kot območja z resnim onesnaženjem in na katerih je potrebna nujna sanacija.

Za mesta, ki so označena kot območja z resnim onesnaženjem, a ne nujno sanacijo, podjetje predlaga spremljanje stanja podtalnice. Tretji ukrep so nadaljnje preiskave na območjih, kjer obseg vpliva ni jasno ugotovljen. CDM Smith predlaga izvajanje programa spremljanja površinske in podzemne vode.

Kot je na novinarski konferenci povedala tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek-Selič, se četrti ukrep nanaša na postavitev hidravlične zapore pred iztekom vzhodne Ložnice v Hudinjo, s pet- do desetletnim črpanjem, čiščenjem in meritvami nevarnih snovi. Tako bi preprečevali vnos cinka in klorobenzena, vse ukrepe pa bodo morali uskladiti z okoljskim ministrstvom in pridobiti ustrezna dovoljenja.

Podgoršek-Seličeva je napovedala, da bodo za klorobenzen izvedli še dodatne raziskave. Dodala je še, da je za predlagane ukrepe za naslednjih pet oz. deset let podjetje namenilo 5,8 milijona evrov, od tega je bilo doslej porabljenih 650.000 evrov.

Stanje se je poslabšalo
V Cinkarni so spomnili, da so v letih 2016 in 2017 ugotovili znaten učinek na podtalnico na območju družbe zaradi povišanih koncentracij potencialno škodljivih snovi, še zlasti cinka, arzena in klorobenzena, katerih vrednosti so presegale veljavne mejne vrednosti za kakovost tal in podtalnice. Ugotovljene so bile tudi povišane vrednosti bakra, svinca in kadmija.

Na osnovi vzorčenja tal je razvidno, da je onesnaženje povzročilo odlaganje odpadkov iz nekdanjih proizvodnih obratov in da ne izvirajo iz zdajšnje proizvodnje.

Ob robu novinarske konference pa je generalni direktor Cinkarne Tomaž Benčina ocenil, da je podjetje še vedno precej dobičkonosno, vendar bo ta dobičkonosnost pod pritiskom, saj je pred družbo zahtevno obdobje poslovanja.

Dejal je tudi, da je Cinkarno že obiskal okoljski minister Jure Leben, s katerim so se dogovorili, da bodo podprli celovite rešitve za zmanjšanje onesnaženosti celjske kotline. Do konca leta bo izdelana tudi študija o morebitni novi lokaciji tovarne Cinkarne v Srbiji, odločitev o gradnji pa bo sprejel nadzorni svet družbe, je še dejal Benčina.