Po navedbah ministrstva vsaka prihranjena kilovatna ura elektrike pomeni manj izpustov, nižje stroške in pomemben korak k bolj trajnostni prihodnosti. Ob letošnjem mednarodnem dnevu tako posameznike, podjetja in organizacije spodbujajo k temu, da za eno uro ugasnejo luči in izklopijo naprave, ki jih ne potrebujejo.

K aktivnemu zmanjševanju porabe energije pa je treba stremeti ne le ob mednarodnem dnevu, temveč vsak dan. "Na ta način lahko dosežemo velike spremembe in z odgovorno rabo energije prispevamo k bolj trajnostni in energetsko učinkoviti prihodnosti," so podčrtali.

Slovenska gospodinjstva so po rabi energije po podatkih državnega statističnega urada veliki porabniki energije. V 2023 so porabila 23 odstotkov energije v državi, namenjene končni rabi. Največji delež je sicer obsegala poraba v prometu (41 odstotkov), na drugem mestu pa je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (24 odstotkov). Poraba energije v storitvenih dejavnostih je predstavljala 10 odstotkov, trije odstotki pa so odpadli na druge porabnike.

Največji prihranki energije so pri energetski prenovi stavb

"V gospodinjstvih bi najbolj znižali emisije toplogrednih plinov in prihranili največ energije, če bi se odločili za energetsko prenovo stavb. Z ustrezno energetsko prenovo stavb lahko rabo energije prepolovimo," za STA pojasnjuje Marko Markovič iz Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan (IJS).

Slovenska gospodinjstva namreč od celotne rabe kar 60 odstotkov energije uporabijo za ogrevanje prostorov. Sledijo razsvetljava in električne naprave (19 odstotkov), ogrevanje sanitarne vode (skoraj 17 odstotkov), kuhanje (štirje odstotki) in hlajenje prostorov (odstotek).

Vsakodnevne male spremembe

Porabo energije lahko gospodinjstva zmanjšajo tudi z vsakodnevnimi spremembami pri ogrevanju, umivanju, kuhanju in razsvetljavi. Te ukrepe so na centru za energetsko učinkovitost IJS-ja poimenovali "mala dejanja". Pomembna so, ker jih lahko izvajajo v vsakem gospodinjstvu.

Tudi štirje odstotki energije, ki jo gospodinjstva porabijo za kuhanje, niso zanemarljivi. "Morda se zdi malo, vendar če bi vso energijo, ki jo slovenska gospodinjstva skupaj uporabijo za kuhanje, uporabili za segrevanje vode v Blejskem jezeru, bi se ta segrela za skoraj 20 stopinj Celzija," ponazori Markovič.

Pri ogrevanju prostorov sogovornik poudari pomen znižanja temperature ogrevanja – ena stopinja Celzija pomeni približno šestodstotni prihranek pri energiji. Za različne prostore energetski strokovnjaki priporočajo različne optimalne temperature. Na hodniku naj bi ta znašala 18, v dnevni sobi 20 ter v kopalnici 23 stopinj Celzija. "Katera temperatura je najnižja in še sprejemljiva v danem prostoru, je odvisno od učinkovitosti prezračevanja in toplotne prehodnosti gradbenih elementov, ki mejijo na okolico. Zaradi tega je treba temperaturo prostorov zniževati postopno," razloži Markovič. Glede prezračevanja prostorov pa pove, da jih je treba prezračevati večkrat dnevno za kratek čas in z odpiranjem oken ali vrat na stežaj.

Ob neuporabi potrebna izključitev naprav iz omrežja

Med učinkovitimi preprostimi ukrepi za doseg prihrankov pri energiji Markovič izpostavi tudi prhanje namesto kopanja v kadi in uporabo pomivalnega stroja namesto ročnega pranja posode: "Sodobni pralni in pomivalni stroj danes opereta perilo in pomijeta posodo z bistveno manj vode, kot če bi to počeli ročno. Ker segrevanje vode še vedno predstavlja največjo rabo energije v ciklu pranja in pomivanja, izbira programov z nižjo temperaturo prinaša največji prihranek. Govorimo o prihranku nekaj 10 kilovatnih ur na leto oz. nekaj evrov na leto."

V primeru naprav in aparatov, kot so ruterji, hi-fi sistemi in starejši televizorji, ki tudi v stanju pripravljenosti potrebujejo električno energijo, priporoča priključitev na razdelilnike z možnostjo izklopa iz omrežja. "Več takšnih naprav, ki jih imamo čez leto priklopljenih na omrežje, lahko namreč hitro preseže skupno moč 15 vatov, kar je v smislu porabe približno toliko električne energije, kot jo v tistem letu gospodinjstvo uporabi za pralni stroj," ponazori.

Pri uporabi polnilnikov za prenosne računalnike in mobilne telefone svetuje upoštevanje "pravila palca". Če je polnilnik topel na otip, medtem ko ne polni naprave, je zelo verjetno, da je njegova raba električne energije večja, kot si predstavljamo. "Take polnilnike je zato priporočljivo imeti izklopljene, ko jih ne potrebujemo," sklene.