Na včerajšnji tiskovni konferenci v Köbenhavnu je Stern priznal, da je položaj slabši, kot je mislil, ko je pred dvema letoma in pol sestavil svoje poročilo, a se politiki še ne zavedajo razsežnosti nevarnosti.

"Se politiki zavedajo, kako uničujoč bi bil porast temperatur za 5, 6 stopinj? Mislim, da se ne. Dvig temperature za pet stopinj bi pomenil temperaturo, ki je svet ni videl od 30 do 50 milijonov let. Kot človeška bitja smo tu le 100.000 let, zato si ne moremo predstavljati, kaj točno taka otoplitev pomeni za nas," opozarja.

Pred iskanjem novega "kjota"
Lord Stern meni, da zadnje raziskave ne puščajo nobenega dvoma o tem, kako katastrofalne bodo posledice, če se temperature do leta 2100 dvignejo za od 4 do 7 stopinj. Agrikultura bi bila uničena, življenje na večjem delu našega planeta pa nemogoče.

Srečanje znanstvenikov v danski prestolnici je nekakšen uvod v decembrsko srečanje ZN-a, na katerem bodo skušali najti naslednika kjotskega sporazuma.

V svojem poročilu iz leta 2006 je Lord Stern ocenil, da bi bilo za boj proti podnebnim spremembam do leta 2050 treba odšteti približno odstotek letnega globalnega GDP-ja, cena neukrepanja pa bi bila še precej večja - tudi do 20 odstotkov svetovnega bogastva.

Včeraj je Stern to svojo oceno popravil in dejal, da bi bila cena neukrepanja kar 50 odstotkov (ali celo več) višja od njegove prve ocene, kar bi pomenilo tretjino svetovnega bogastva.

K. S.