Kot je v pogovoru za reški Novi list povedal vodja hrvaškega zavoda za radiološko in jedrsko varnost Saša Medaković, bodo po letu 2043 skupaj s slovenskimi kolegi iskali lokacijo na Hrvaškem ali v Sloveniji ali pa kakšno izmed mednarodnih odlagališč za skladiščenje visokoradioaktivnih odpadkov.

Hrvaška ima sicer še pet let časa, da v skladu z mednarodno pogodbo poskrbi za polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz NEK-a, ki jih od začetka obratovanja elektrarne skladiščijo v začasnem skladišču ob nuklearki. Hrvaška po Medakovićevih besedah pretresa lokacijo na Trgovski gori ob meji z BiH-om kot prvo možnost za začasno skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Obenem pa so v Zagrebu odprti tudi za kakšno izmed drugih rešitev, če bo bolj ugodna, je dodal.

Hrvaška za zdaj po njegovih pojasnilih ni sprejela ponudbe Slovenije, da bi hrvaško polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov skladiščili v novem slovenskem odlagališču v Vrbini. Dogovor je po Medakovićevih navedbah mogoč, če bodo izpolnjeni pogoji, o katerih se pogovarjajo s slovensko stranjo. Slovenija namreč še ni prepričala hrvaških partnerjev, da je odlagališče v Vrbini popolnoma varno.

Slovenija in Hrvaška sta po polovični lastnici NEK-a. Obe državi v skladu z meddržavno pogodbo zbirata sredstva za financiranje razgradnje krške nuklearke ter financiranje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz nje. Slovenija skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke gradi na Vrbini pri Krškem. Poskusno obratovanje je predvideno med letoma 2020 in 2021, leta 2022 pa naj bi se začelo redno obratovanje. NEK, ki je pridobil dovoljenje za podaljšanje obratovanja za 20 let, pa bo obratoval do leta 2043.