V ruski republiki Saha je leta 2021 zgorelo skoraj 19 milijonov hektarjev gozdov. Fotografija je simbolična. Foto: AP
V ruski republiki Saha je leta 2021 zgorelo skoraj 19 milijonov hektarjev gozdov. Fotografija je simbolična. Foto: AP

Portal Euronews poroča, da se sezonski požari premikajo vse bolj proti severu, saj podnebne spremembe povzročajo dvig temperatur na Arktiki. Požari pri tem v ozračje izpuščajo toplogredne pline.

Republika Saha se spopada z veliko višjimi temperaturami in bolj suhim vremenom, kot je običajno za to obdobje leta, kar so idealne razmere za gozdne požare.

Do 24. junija je v tej regiji v več kot 160 požarih zgorelo skoraj 460.000 hektarjev, je dejal tamkajšnji namestnik ministra za ekologijo, upravljanje z naravo in gozdarstvo Andrej Konoplevje.

Služba Copernicusa za spremljanje ozračja (CAMS) ocenjuje, da so ti požari v enem mesecu povzročili tretje največje izpuste ogljika v zadnjih dveh desetletjih, in sicer 6,8 milijona ton.

Letošnji požari so bili manjši le od tistih v letih 2020 in 2019, ko je v ozračje ušlo 16,3 in 13,8 milijona ton ogljika, poroča Euronews. Požari na severni polobli sicer svoj vrhunec praviloma dosežejo julija in avgusta.

Spremembe na Arktiki ne vplivajo le na lokalno regijo, ampak na celotni svetovni podnebni sistem. "Kar se zgodi na Arktiki, ne ostane tam. Spremembe na Arktiki krepijo tveganja po svetu za vse nas. Ti požari so poziv k takojšnjemu ukrepanju," je dejal Gail Whiteman, profesor na Univerzi v Exetru in ustanovitelj neprofitne znanstvene organizacije Arctic Basecamp.