Energetsko neučinkovita so tako stanovanja in hiše kot tudi stavbe v javnem sektorju. Evropska direktiva o energetski učinkovitosti zahteva, da na leto energetsko obnovimo tri odstotke javnih stavb, ki so v lasti ali uporabi države in občin.
Javni sektor naj bi bil pri tem zgled vsem drugim, a kar tretjina stavb v javnem sektorju je brez izolacije, večina je brez energetske izkaznice, skoraj polovica nima vgrajenih varčnih svetil in sploh ne vlaga v energetsko učinkovitost.
Slaba izolacija in stara gradnja
Največ energije porabijo bolnišnice, osnovne šole in javna uprava. Samo za ogrevanje in elektriko na leto odštejejo 150 milijonov evrov, od tega v javni upravi 25 milijonov. Stroške za energijo bi lahko znižali za dobro tretjino že z boljšo izolacijo zunanjega ovoja stavbe.

"Povprečna stavba v javni upravi je neizolirana, okna lesena, stara 30 let, ogrevajo se na kurilno olje," našteva Rajko Dolinšek iz podjetja Informa Echo. Energetska obnova stavb v javnem sektorju, ki skupaj obsegajo več kot devet milijonov kvadratnih metrov, je velik izziv za državo in gospodarstvo.

"Do leta 2020 moramo obnoviti 2,2 milijona kvadratnih metrov stavb. To pomeni, da bi morali prenoviti tisoč slovenskih parlamentov, tak je obseg vseh teh prenov," ob tem pojasnjuje Polona Lah z Instituta Jožef Stefan.
Za obnovo 350 milijonov evrov, ki jih ni
V Združenju za trajnostno gradnjo opozarjajo, da so podjetja premalo seznanjena z zakonodajo in načrti države. "Slabo izvedena obnova pomeni težave čez 10 let, zato je priprava smernic in navodil zelo pomembna," opozarja Robert Smodiš iz združenja.

V energetsko sanacijo javnih stavb bo tako treba v sedmih letih vložiti 350 milijonov evrov, a država za to nima denarja. "Velik del naložb se bo izvajal z javno-zasebnim partnerstvom, zlasti energetskim pogodbeništvom," pojasnjuje Lahova. Da bi javni sektor z ožjo upravo prevzel vodilno vlogo pri izboljšanju energetske učinkovitosti, bo treba ustrezna merila za to vgraditi tudi v javno naročanje pri nakupih izdelkov in storitev.