Kmet zalaga svoje potrošnike vsak teden skozi vse leto z ekološkimi živili, ki so sveža. Foto: BoBo
Kmet zalaga svoje potrošnike vsak teden skozi vse leto z ekološkimi živili, ki so sveža. Foto: BoBo

Partnersko kmetovanje, v katerem se potrošnik zaveže, da bo pri določenem kmetu kupoval živila, nato pa skupaj zasnujeta, katere pridelke bodo vzgojili, je v svetu poznano že nekaj časa, na Štajerskem pa se je letos za to odločilo sedem kmetij. Po uspešnem prvem letu se jim bodo v letu 2012 pridružile še štiri ekološke kmetije, pravijo v društvu Echo, ki je pobudnik projekta.

Te kmetije potrošnikom vsak teden zagotavljajo zelenjavne, sadne in žitne košarice, prihodnje leto pa bodo ponudile tudi namaze, sokove, marmelade, kruh, jajca, meso in mlečne izdelke.

Število naročnikov pridelkov raste
Za nakup ekoloških živil v okviru partnerskega kmetovanja v letu 2012 se je odločilo skoraj 50 potrošnikov. V tem mesecu bodo skupaj z izbranimi kmetijami oblikovali sejalni načrt, saj želijo kmetije pridelati tisto, kar bi radi kupci.

S projektom želijo v društvu spodbujati razvoj ekološkega kmetovanja med kmetovalci, dvigniti prepoznavnost ekološkega kmetovanja in podpreti ekološke kmetovalce, še posebej zaradi skrb vzbujajočih rezultatov monitoringa ostankov pesticidov. Rezultati namreč kažejo, da je v Sloveniji v letu 2009 vsak drugi vzorec zelenjave oziroma sadja vseboval ostanke pesticidov.

Kratka pot od njive do krožnika
V svetu so se sicer razširili različni modeli partnerskega kmetovanja, ki pa imajo skupni imenovalec: spodbujajo lokalnost, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo brez sintetičnih gnojil in škropiv. Kmet se pred setveno sezono pogovori s potrošniki o njihovih željah, nato zaseje površino in pridelke ekološko pridela.

Pridelki, ki so zrasli na dogovorjeni površini, se tedensko razdelijo med potrošnike, ki lahko med seboj živila tudi zamenjujejo. Tako je kupec natančno seznanjen s tem, kdo zanj prideluje hrano, kje in na kakšen način, transportna pot od njive do krožnika pa je zelo kratka.