Delež zavarovanih kmetijskih površin v zadnjih petih letih se je pri hmeljarstvu povečal na 93 odstotkov, medtem ko je v sadjarstvu in vinogradih upadel.

Ključni so preventivni ukrepi, ki znižajo višino premije, pravi Aleš Zupan, direktor kmetijskih zavarovanj pri zavarovalnici Triglav, ki je edina od večjih zavarovalnic, ki še ima kmetijska zavarovanja.

Največ zavarovanj je sicer bilo za točo in pozebo. "V zadnjih letih glede na vremenske ekstreme opažamo povečan interes po dodatnem zavarovanju za vihar," je navedel Zupan.

Glede na podnebne spremembe, ki jih zavarovalnice natančno spremljajo, je zavarovalna ponudba vedno slabša. Da si kmetje zavarovanje sploh lahko privoščijo, država sofinancira 60 odstotkov zavarovalne premije.

Ker je bilo v zadnjih devetih letih šest pozeb v sadjarstvu, so ti dogodki pričakovani, zato so za ta sektor ukinili zavarovanja za pozebo ter vladi in sadjarjem predlagali nadgradnjo zavarovalnega sistema, in sicer tako, da "se poleg sofinanciranja države na strani premije za kmeta vključi nad določenim pragom tudi v prikritju škod", je pozval Zupan.

Druga zavarovalnica, ki sklepa kmetijska zavarovanja pri nas, je Agro Zavarovalnica, izpostava avstrijske specializirane kmetijske zavarovalnice OHV, pri kateri je utečeno zavarovanje proti toči in pozebi. Direktor Benjamin Šlauer pa ugotavlja: "Povpraševanje po zavarovanju, predvsem pridelave v zaščitenih kmetijskih prostorih, tukaj mislim na rastlinjake, se je po lanskih in pa predhodnih škodah iz l. 2022 zelo povečalo."

Težava pa so prenizke zavarovalne vsote za proizvodnjo v zaprtih prostorih, ki so predpisane z uredbo o sofinanciranju zavarovalne premije.

Vse pogostejši škodni dogodki zaradi ekstremnih vremenskih pojavov se sicer odražajo v konstantni rasti obsega kmetijskih zavarovanj pri tržnih proizvajalcih, medtem ko manjši kmetje zavarovanja opuščajo.