Evropska komisija je sporočila, da je odobrila 1,5 milijona evrov vredno slovensko shemo državne pomoči za podporo pridelovalcem krompirja, ki jih je prizadel izbruh koronavirusa. Pomoč bo v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, tj. 1200 evrov na hektar oziroma do najvišjega zneska 20.000 evrov, in bo namenjena pokrivanju izgube, zadovoljevanju likvidnostnih potreb upravičencev in nadaljevanju njihovih dejavnosti med pandemijo in po njej, so sporočili iz Bruslja.

Vlada pa naj bi odlok o pomoči pridelovalcem krompirja, ki so lani imeli padec prodaje, hkrati pa so jih udarili stroški njegovega skladiščenja, potrdila v četrtek, je napovedal kmetijski minister Jože Podgoršek ob obisku kmetije Turk v Brodu v Podbočju, ki letno pridela 800 ton krompirja.

Podgoršek je napovedal, da bo ministrstvo podatke zbralo iz uradnih evidenc, kar pomeni, da bodo pridelovalci dobili že natisnjeno predodločbo. Kot je pojasnil minister, je bila lanska sezona po pridelavi krompirja ena najboljših, hkrati pa ena slabših po prodaji. Ker je veliko krompirja zaradi epidemioloških omejitev ostalo neprodanega, so pridelovalci imeli velike stroške skladiščenja, spoprijemali so se s padcem cen in z drugimi izzivi, te pa so zaznali tudi na ministrstvu. Podgoršek je še dejal, da naj bi bila letošnja sezona prodaje slovenskega krompirja po prvih podatkih obetavnejša od lanske.

Slovenija pri pridelavi krompirja še ni samozadostna

Novinarske konference se je udeležil tudi predsednik združenja pridelovalcev krompirja GIZ Krompir Miran Jenko. Povedal je, da so v državi lani posadili krompir na dobrih 2500 hektarjih in da Slovenija pri njegovi pridelavi ni samozadostna. Letošnje površine naj bi dosegle lanske.

Opozoril je še, da so se površine za pridelavo krompirja v zadnjih 20 letih skrčile za 67 odstotkov, hkrati pa je pridelava krompirja v državi zrasla za skoraj polovico. Kot vzrok za to je navedel sodobnejšo tehnologijo pridelave in novejše oz. boljše sorte krompirja. Sicer pa Slovenija pri povprečju pridelanega krompirja zaostaja za evropskim, je še dejal Jenko.

Novinarsko konferenco je pripravilo krško podjetje Evrosad, ki se ukvarja tudi s pridelavo zelenjave. Direktor Boštjan Kozole je opozoril na pomen namakanja za posavsko kmetijstvo in namestitve sistemov oroševanja za tamkajšnje sadjarstvo. Menil je še, da bi morali kmetje za domačo pridelano hrano doseči primerne cene, država pa višjo raven prehranske samooskrbe.

Kot je povedal pridelovalec z družinske kmetije Turk Andrej Turk, je pri letošnji pridelavi zgodnjega krompirja zaradi slabega vremena prišlo do 14-dnevne zamude. Izkopavati so ga sicer začeli po 1. maju, pred tednom pa so ga začeli prodajati veletrgovcem. Povpraševanje po mladem slovenskem krompirju in njegovo kakovost je ocenil za dobro. Na kmetiji Turk so predstavili tudi posavski nekaj več kot 80.000 vreden projekt promocije domače oz. lokalno pridelane hrane Sveže Okusno Lokalno, ki združuje območne pridelovalce in gostince.