Kogeneracija je bila rdeča nit ogleda sejma Termoidraulica Clima Padova 2011 in dvodnevnega druženja z novinarji, ki so ga v Padovi v Italiji organizirali v največjem slovenskem ponudniku utekočinjenega naftnega plina (UNP) Butan plinu.

Po mnenju direktorja Butan plina Tomaža Grma je potencial razvoja kogeneracije v Slovenji še precejšen, saj centralno ogrevanje na kurilno olje, ki je tudi največji konkurent UNP-ju, trenutno uporablja okoli 40 odstotkov gospodinjstev.

Pri kogeneraciji imamo opravka z istočasno proizvodnjo električne in toplotne energije. Kogenerator proizvaja električno in toplotno energijo, pri čemer se električna energija proizvaja z generatorjem, toplotna pa nastaja v pogonskem agregatu generatorja. Ta okoli 34 odstotkov skupne moči spremeni v električno energijo, od preostalih 66 odstotkov pa je 83 odstotkov spremeni v toplotno energijo, s katero ogrevamo prostore, vodo itd.

Najnovejši kogeneratorji, ki bodo v kratkem prišli na trg, imajo tudi možnost uravnavanja moči agregata, tako da lahko takrat, ko ne potrebujemo toliko toplotne energije, delovanje v večji meri preusmerimo na proizvajanje električne energije.

Cena preprečuje množično uporabo
Kogeneracijski sistemi v Evropi že postajajo priljubljeni, a je trenutno največja ovira pri njihovi širši uporabi visoka cena, saj je treba zanje skupaj z montažo odšteti okoli 30.000 evrov in tudi UNP je pri 82 centih za liter precej dražji od kurilnega olja. Vendar v Butan plinu, ki ima v svoji ponudbi tudi kogeneracijske sisteme, poudarjajo, da računajo, da se bo njihova cena v prihodnjih petih letih prepolovila.

Ob tem so poudarili tudi, da bo še prihodnjih 10 let mogoče višek tako proizvedene električne energije prodajati v električno omrežje po 19 centov na kilovatno uro, s čimer se po njihovih izračunih investicija s petkilovatnim agregatom povrne v okoli šestih letih.
Pomemben pa je tudi okoljski dejavnik. V družbi namreč poudarjajo, da bo v prihodnje ena izmed večjih težav pri globalnem segrevanju vsebnost trdih delcev v zraku, UNP pa je s tega vidika povsem čist energent in tudi njegov izkoristek je zelo visok.

Nemiri dražijo energente, mogoče tudi pomanjkanje
Direktor prodaje italijanskega Liquigasa, ta je del koncerna SHV in ima v lasti tudi Butan plin ter nadzoruje 22 odstotkov italijanskega trga z UNP-jem, Andrea Vallino je zbranim novinarjem spregovoril tudi o nemirih v Libiji in vplivih na ceno UNP-ja ter drugih energentov.

Pojasnil je, da so prevozniki razglasili vojno stanje, zaradi česar so se močno dvignile cene energentov, pri UNP-ju se to pozna približno od 40 do 50 evrov na tono, višje cene pa so že povzročile tudi trenja s kupci.
V prihodnosti pričakuje, da bodo variabilni stroški predstavljali čedalje večji del cene, to pa bo vplivalo tudi na njihovo poslovanje, saj se z višjimi cenami zmanjšujejo marže. Dodal je še, da v prihodnosti obstaja tudi možnost pomanjkanja energentov.

Vendar pa so v Butan plinu ob tem zagotovili, da so zaloge UNP-ja dovolj velike, tako da v prihodnjih 50 letih ne vidijo nikakršnih težav pri dobavi, gledano s stališča zalog. Poudarjajo tudi, da imajo dovolj velike kapacitete, da lahko pokrijejo energetske potrebe slovenske industrije, kjer tudi vidijo eno izmed prihodnjih področij širitve in kjer že pridobivajo nove stranke.
Za "MNZ-jevce" ne bi bilo nevarno
Ob gradnji nesojene stavbe za MNZ, ki jo je začela prejšnja vlada, se je porodilo tudi vprašanje varnosti zaradi bližine skladišča UNP-ja. Janez Oblak iz Butan plina je povedal, da so predvideli tudi najslabši mogoč dogodek. "Pri nas je to izpust celotne količine enega rezervoarja oz. 120 ton UNP-ja, ki bi naletela na vir vžiga in povzročila eksplozijo. V tem primeru bi v radiju 280 metrov prišlo do težkih poškodb objektov," je povedal Oblak.
Poudaril je, da zato, da bi preprečili tak dogodek, izvajajo številne ukrepe, ki zajemajo redne preglede in vzdrževanje s strani zunanjih institucij, razvit imajo tudi svoj interni sistem obvladovanja varnosti ter načrt zaščite in reševanja, ki je usklajen z mestno občino.
Številni varnostno mehanizmi
Dodaja, da so možnosti, da bi se vsi štirje rezervoarji naenkrat poškodovali ter da bi začel iz vseh naenkrat uhajati plin, izredno majhne. Vsi so opremljeni s posebnimi varovalkami, ki takoj zaprejo pretok plina, če ta preseže določeno hitrost, in protivlomnimi ventili, prav tako pa v njih ni kisika, zaradi česar v njih ne more priti do gorenja.
Sami rezervoarji so narejeni iz 18 milimetrov debele pločevine, zaradi česar so zelo odporni tudi na zunanje poškodbe. Kot primer so v Butan plinu navedli, da v nedavnem potresu na Japonskem ni bila huje poškodovana nobena postaja z UNP-jem.